Misli iz koledarja Vzgoja 2015/16

Živeti za druge ni le zakon dolžnosti, marveč tudi zakon sreče.

(Auguste Comte)

Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS)

Ul. Janeza Pavla II. 13

1000 Ljubljana

tel.: 01/43-83-987

e-pošta: dkps(at)rkc.si

  DruštvoSeminarjiRevija VzgojaProstovoljno deloProdajaKlub VzgojaNapovednikAktualno 
  DKPS > Aktualno >   

08.06.2017Moj pogled: Kritično mišljenje in kritični čut

Vzgoja t.i. kritičnega mišljenja je eden bolj izpostavljenih učno-vzgojnih ciljev v naših šolah.

Vzgoja t.i. kritičnega mišljenja je eden bolj izpostavljenih učno-vzgojnih ciljev v naših šolah. Kam je usmerjena ta vzgoja? Kakšne sadove nam prinaša? V času socializma, enopartijskega režima in skupne države Jugoslavije je kritičnost pomenila izbrati si objekt kritiziranja in ga napadati z vsemi močmi. Ta objekt je moral biti nekaj ali nekdo, ki nam ni pogodu, ki je nam nasproten in ga je treba onesposobiti. Tak vulgarni kriticizem se je v zadnjih desetletjih nekoliko umiril, a je še vedno prisoten, predvsem v nastopih mnenjskih voditeljev v javnih občilih. Skuša biti intelektualno in retorično prepričljiv, včasih tudi duhovit, a nobena od teh spretnosti ne zagotavlja njegove verodostojnosti. Je enosmeren, se ne obrača k sebi, ne išče primerjav in ne tehta različnih sodb. Predvsem pa je v neskončnost ponavljajoč se in usmerjen v ene in iste »žrtve«. Tako kritično mišljenje je nekakšna lajna, mišljenjski vzorec, zožen na nekaj izbranih fraz, ki naj se ljudem nezavedno vtisnejo v zavest, da jih vzamejo za svoje.

Kritični čut nima svojega mišljenjskega vzorca, ne nosi s seboj določene politične ali svetovno nazorske opredelitve, temveč je v tem pogledu nevtralen. Usmerjen je v iskanje resnice, v razbiranje dobrega in slabega, v prepoznavanje pravičnosti in krivičnosti. Kritični čut je v prvi vrsti resnicoljuben. Ko opozarja na slabosti in napake drugega, skuša razumeti tudi okoliščine, zaradi katerih je prišlo do napak ali slabih dejanj. Človek z razvitim kritičnim čutom je dobronameren. Nikoli ne »napada« drugih, da bi bil žaljiv ali ponižujoč. Kritizirati druge, to se pravi »tlačiti jih dol, da sebe povzdignemo«, je zlo dejanje, ki vnaša med ljudi zamere in povračila z enako mero in je strup za dobre medsebojne odnose. Nekaj povsem drugega je povzdigniti svoj glas proti velikim nečednostim, zlorabam in krivicam. Za to je potreben pogum, ne samo, da se oglasimo, temveč, da v svojem stališču tudi vztrajamo. Po drugi strani je v naših medsebojnih odnosih mnogokrat bolje kakšno stvar spregledati oziroma jo zadržati zase. V takih primerih lepo pometimo pred svojim pragom in ne kažimo s prstom na druge. Posebne vrste kritike je samokritika. Ta se ne nanaša samo na lastno osebo, temveč tudi na naše bližnje, na člane družine in končno na našo domovino. V samokritiki moramo uporabljati enaka merila, kot če ocenjujemo dejanja in zadržanja drugih. Pogosto imamo o samemu sebi boljše ali slabše mnenje, kot bi si ga zaslužili. Tudi v tem primeru moramo biti objektivni. V zadnjem času se krepi pretirana kritičnost proti lastni kulturi, proti Cerkvi in krščanstvu ter celo proti evropski oziroma zahodni civilizaciji. Kot pri vseh naših stališčih in dejanjih moramo tudi pri kritičnem mišljenju in presojanju loviti ravnotežje in nenehno brusiti svoj kritični čut.

Tako kot v šoli organiziramo športne, naravoslovne in druge dneve, lahko pripravimo tudi delavnice, v katerih bi se šolarji vadili v utrjevanju kritičnega čuta in izražanju kritičnega mišljenja. »Iskanje bruna v očesu drugega« ali »kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen« sta lepi izhodišči za razpravo z učenci. Učence poučimo, kaj je prijateljska kritika in njeno nasprotje, obrekovanje in opravljanje in kaj je pogumna kritika, ob kateri tvegamo svoje dobro ime, svobodo in morda tudi življenje. Ali lahko kritiziramo razmere v družbi in državi, če se ne udeležujemo volitev in ne izberemo politikov z verodostojnim programom? Zanimivih primerov na to temo je veliko.

 

Jože Mlakar

 

19.07.2017Nov žepni koledar Vzgoja 2017/18

Na voljo je žepni koledar Vzgoja 2017/18 v prenovljeni obliki.

08.07.2017Romanje po Slomškovi poti 2017

Za nami je 10. romanje po Slomškovi poti, tokrat na 60 km razdalji med Stično in Šentjernejem.

29.06.2017Izšla je nova številka revije Vzgoja

V novi, 74. številki revije Vzgoja, pišemo o projektu Rastem s knjigo ter o pomenu knjige za osebnostni razvoj.

28.06.2017Seminarji za pedagoške kolektive v šol. letu 2017/18

Za pedagoške kolektive pripravljamo v novem šolskem letu zanimive strokovne seminarje.

13.06.2017Odziv DKPS na esejsko maturitetno vprašanje

V Društvu katoliških pedagogov Slovenije bi radi prispevali svoj delež k pogovoru, ki se je ustvaril glede letošnje teme pri eseju mature.

07.06.2017Imeti korajžo za sprejeti in uspešno preživeti izzive!

Vabljeni k branju pogovora s Heleno Kregar, predsednico strokovnega sveta DKPS in območne skupnosti Ljubljana.

01.06.2017V Celju predstavitev knjige o vzgojnem načrtu v šoli

V četrtek, 1. junija 2017, smo se v Celju srečali člani OS Celje, da bi se morda kaj naučili iz knjige Vzgojni načrt v šoli.

 

© 2011 Društvo katoliških pedagogov Slovenije | dkps.splet(at)gmail.com | Oblikovanje in izvedba: Studio Kham