Misli iz koledarja Vzgoja 2017/18

Skrivnost življenja moramo najti v življenju samem, ne v naukih o njem.

(Anthony de Mello)

Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS)

Rožna ulica 2

1000 Ljubljana

tel.: 01/43-83-983

e-pošta: dkps.pisarna@gmail.com

  DruštvoSeminarjiRevija VzgojaProstovoljno deloProdajaKlub VzgojaNapovednikAktualno 
  DKPS > Društvo > Slomškova priznanja > Zgodovina > Nagrajenci 2017  

Utemeljitve za Slomškove nagrade 2017

Anica Nahtigal

Ga. Anica (Ana) Nahtigal je bila kot osmi otrok rojena 14.1.1958v Jezeru pri Trebnjem, v tradicionalni kmečki družini. Staršiso otrokom dali močne vrednote, kot so vera, ljubezen in družina. Po novomeški gimnaziji je nadaljevala študij na filozofski fakulteti,smer pedagogika in psihologija, končala specializacijo družinskega svetovanja in katehetsko-pastoralno šolo.

35 let je bila šolska svetovalna delavka, v okviru ministrstva za šolstvo je sodelovala pri uvajanju devetletke, imela seminarje za učitelje v okviru Zavoda za šolstvo, bila vodja šolskih svetovalnih delavcev Dolenjske in sodelovala na posvetih. V osnovni šoli je vodila šole za starše,25 let organizirala prostovoljno delo osnovnošolcev ter ves čas spremljala starše in otroke v stiskah.

V DKPS se je včlanila v prvih letih delovanja društva ter sodelovala v Vzgojni svetovalnici, pri seminarju Usposabljanje voditeljev šole za starše in pri izvajanju šol za starše po različnih župnijah in šolah.

26 let je vodila Župnijsko karitas,organizirala oratorij za otroke ter predavanja za učitelje in ostale.25 let je predavala v tečajih priprave na zakon.

Največ ji pomeni družina; z možem imata tri otroke in enega v nebesih ter osem vnukov. Ana je v službi ljudi, ki imajo težave, svoje delo ima rada.

 

Marija Glinšek

Ga. Marija Lipnik, por. Glinšek, se je rodila 18. 11.1962 v kleni slovenski družini v Škalah pri Velenju. Družini, kjer so vladale vrednote, kot so vera, kultura, prostovoljno delo, skrb za soljudi, spoštljiv odnos do večnih in časnih dobrin, za katere so si prizadevali predniki.

Z možem in tremi otroki gradi prav tak dom in ohranja enake vrednote. Vera ji pomeni vsakdanjo tesno povezanost z Bogom, zaveda se duhovne razsežnosti življenja ter jo skrbno neguje.

Odločila se je za poklic, v katerem lahko združuje svoje mnoge talente. Je vzgojiteljica predšolskih otrok. Izjemno deluje na likovnem področju: slikarstvo, risanje, oblikovanje. Globok čut za sočloveka razodeva njeno bogato čustveno inteligenco.

Vsako nedeljo v domači cerkvi sv. Jurija v Škalah sv. maše obogati s petjem in branjem beril. Je aktivna kristjanka v domačem kraju, kjer je tudi v službi. To je lastnost, ki je pri Mariji še posebej vredna priznanja: varovati in vzgajati otroke domala vseh krajanov kar 35 let in v istem kraju živeti polno krščansko življenje.

Od ustanovitve OS DKPS v Mozirju leta 1992 je Marija članica društva.Posebej so ji pri srcu duhovne obnove in raznovrstne delavnice, ki so se odvijale pod okriljem društva v teh 25 letih.S svojo vedrino in srčno milino vedno obogati naša druženja.

 

s. Darjana Toman

S. Darjana Toman, uršulinka, s krstnim imenom Neža Cecilija, je rojena v Slovenskih Konjicah 23. 12. 1948. Leta 1972je izpovedala prve zaobljube kot uršulinka.

Na teološki fakulteti je leta 1979 diplomirala in leta 1981 prejela kanonično poslanstvo za katehezo. Delovala je v številnih župnijah. Vključevala se je tudi v širše katehetsko delo v Cerkvi na Slovenskem. Bila je članica Medškofijskega katehetskega sveta, uredniškega odbora revije Cerkev v sedanjem svetu, dopolnjevala je redovno formacijo v mednarodni skupnosti v Rimu ter bila 16 let voditeljica Katehetsko-pastoralne šole v ljubljanski nadškofiji.

Organizirala (in se udeležila) je izobraževanja Kateheze Dobrega pastirja (KDP) v Sloveniji za katehiste, ki delajo na vseh treh stopnjah (starost otrok 3–6, 6–9 in 9–12 let), vključno s pripravo na birmo. Pridobila je naziv geštaltpedagoginja ter specialistka pastoralne teologije. V letu 2004/05 je v okviru Uršulinskega zavoda in v sodelovanju z društvom Montessori v Nemčiji organizirala prvi izobraževalni program pedagogike montessori v Sloveniji, ki se ga je tudi udeležila. Leta 2008 je uspešno zaključila program za vodenje ignacijanskih duhovnih vaj in duhovno spremljanje v Angliji.

Ves čas je ostala zvesta osnovni redovni poklicanosti in imela različne službe znotraj redovnih skupnosti. Bila je prva direktorica Uršulinskega zavoda in je poskrbela, da je bil ustanovljen prvi vrtec montessori v Sloveniji in v povezavi z njim prvi atrij KDP. Je ravnateljica Akademije Mericianum in njeno temeljno poslanstvo ostaja odgovornost za KDP v Sloveniji. Prav pogum in prizadevnost s. Darjane sta odločilna, da je seme KDP, položeno v zemljo naše domovine, zraslo v drevo mnogih atrijev po vsej Sloveniji.

 

Slavica Navinšek

Ga.Slavica Navinšek, roj.28. 12. 1933, je svojopedagoško pot pričela leta 1964, ko je začela učiti slovenščino na takratni4-letni Šoli za medicinske sestre babice v Ljubljani. Uvedbasrednjega usmerjenega izobraževanja leta 1980je ukinjala vse klasične strokovne šole in gimnazije ter jih nadomeščala z usmerjenim izobraževanjem. V tem času sta se združili obe zdravstveni šoli v Ljubljani, Šola za medicinske sestre babice in Šola za medicinske sestre. Nadomestila ju je Srednja zdravstvena šola, ki se je preselilana Šubičevo 1, kar je bila tudi materialna pridobitev za novonastajajočo zdravstveno šolo.

V času osamosvajanja Slovenije v letih 1990/91 so po 10 letih razmere v šolstvu ponovno ogrozile Srednjo zdravstveno šolo. Skupini učiteljev s predsedujočo Slavico Navinšek je že v šolskem letu 1991/92 uspelo, da je ta šola ohranila vpis programa zdravstveni tehnik. Ga. Navinšek pa je že v tem času vztrajno ponavljala potrebo in zahtevo po gradnji nove stavbe za zdravstveno šolo.

Po ukinitvi usmerjenega izobraževanja se je postavljala nova mreža šol in programov, ponovno se je vrnila gimnazija. Ob imenovanju gospe Slavice Navinšek za ravnateljicoje šola že štela 12gimnazijskih oddelkov,zdravstvena šolapa 21 oddelkov programa zdravstveni tehnik. Skupni ciljvseh zaposlenih, ki ga je v kolektiv širila gospa Navinšek, je bil ohranitevzdravstvene šolein preselitev na novolokacijo ter postavitev ugledne gimnazije, ki je nekočže slovela.

V tem času je ga. Navinšek z ekipo delovala na vseh področjih za pridobitev lokacije in gradnjo nove stavbe, kamor se bo lahko preselila zdravstvena šola. To ji je uspelo. 31. 8. 1997 je Vlada RSsprejela sklep o ustanovitvi Srednje zdravstvene šole Ljubljana in Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana, s tem pa je bila ukinjena Srednja zdravstvena šola in gimnazija na Šubičevi 1 v Ljubljani. Dijaki, učitelji in drugi delavci so se v šolskem letu 1998/99 že preselili v novozgrajeno šolo na Poljanski cesti 61 v Ljubljani.

Prof. Navinškova je veliko energije vložila tudi v oblikovanje gimnazije; trudila se je, da bi se ohranili latinski oddelki. Imela je posluh za dijake in učiteljski zbor in si vzela čas, da je probleme reševala s potrpežljivostjo in z vztrajnostjo.

 

 

Misli prejemnic priznanj

 

Anica Nahtigal

Upravnemu odboru Društva katoliških pedagogov Slovenije se zahvaljujem za podelitev Slomškovega priznanja.

Ob tej priložnosti bi delila rada z vami  nekaj misli o delu, ki ga opravljam.

Osredotočila bi se rada na tri ključne besede: hvaležnost, čuječnost in opolnomočenje, ki se jih danes pogosto uporabljajo v strokovni terminologiji.

  1. Hvaležna sem staršem, ki so mi dali življenje, osmemu otroku, kar je bilo takrat verjetno zanju težko vendar so me sprejeli kot znamenje vere in ljubezni. Hvaležna sem svojim sestram in bratom, da smo pilili medsebojne odnose. Hvaležna sem moji družini, da so razumeli moje delo, saj sem bila pogosto v službi drugih in  premalo doma. Hvaležna sem tudi številnim duhovnikom in redovnicam, ki so bili del moje življenjske zgodbe. Največja hvala pa velja Njemu, ki nas obsipava z obiljem milosti.
  2. Čuječnost: Vsak zase je odgovoren za dejanja v svojem življenju. Pogovor omogoča zavedanje situacije v kateri si,  širši pogled na problem, omogoča samopazovanja čustev, reakcij našega telesnega, duševnega in duhovnega odziva. Spodbujanje nas  k čuječnosti ( »Bodite čuječi« Luka22, 40 …), kar omogoča zavedanje sedanjega trenutka  brez presojanja ali obsojanja, da se lahko spopademo s problemom, ki ga imamo.
  3. Opolnomočenje: Biti sopotnik otrokom in staršem, ki so v stiski je izredna milost.  To pomeni, da vstopamo v življenjsko zgodbo človeka, ki je ranjen in potrebuje,  opolnomočenje oz. podporo posameznikom, da ponovno prebudijo potenciale osebne moči in ljubezni in  poiščejo  nove možnosti in rešitve v svojem življenju.

Zaključila bi z mislimi iz svetega pisma: »Vse premoremo v njem, ki nam daje moč.« (Filip, 4,14) in »Bodite usmiljeni, kako je usmiljen Naš nebeški oče.« (Lk 6,36).

 

Marija Glinšek

Hvala za prejeto priznanje. Zahvaljujem se  tudi v imenu vseh tistih, ki ste vsa ta leta živeli polno krščansko življenje  in  zmogli biti dejavni kristjani tudi v »tistih svinčenih časih«, ko so vam grozili z izgubo službe in  rekli, da ne morete vzgajati in poučevati otrok, ker ste »moralno politično oporečni«, vam, ki ste z ljubeznijo  opravljali svoj poklic in ostali zvesti.

Papež Benedikt XVI. v Okrožnici BOG JE LJUBEZEN  pravi takole:

»»Bog je ljubezen, zato tisti, ki živi v ljubezni, živi v Bogu in Bog živi v njem«(1Jn4,16).Te besede Prvega Janezovega pisma izredno jasno izražajo bistvo krščanske vere: krščansko podobo Boga pa tudi podobo človeka in njegove poti, ki iz tega izhajata. Hkrati nam Janez v isti vrstici predstavi obrazec krščanske eksistence: »Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo«

Mi smo verovali v božjo ljubezen. Tako more kristjan izraziti temeljno odločitev svojega življenja.«

Kako biti odprt božji ljubezni, kako  ljubiti Boga v sočloveku in biti drug drugemu znamenje božje navzočnosti?

Biti zvest v malem. Male reči pa so lahko velike: nasmeh, spodbudna beseda, objem, zaupanje, hvaležnost, čudenje, odpuščanje, blagoslavljanje …tako živi Bog  v meni  in jaz živim v Bogu.

 

s. Darjana Toman

Smo se že kdaj poglobili v pozorno opazovanje kvašenega testa? Smo že kdaj motrili delovanje kvasa v testu? Smo se že kdaj čudili neverjetni moči kvasa, ki testo spremeni tako v volumnu kot v strukturi in kvaliteti? Šele uporaba vseh čutov, tipanje, gledanje, vonjanje, nam omogoči odkrivanje neverjetnega delovanja kvasa.

Sprašujem se, zakaj je Jezus uporabljal prilike, prispodobe in znamenja, ko nam je želel približati skrivnosti Božjega kraljestva, vse presegajočo Božjo ljubezen, svojo navzočnost v nas in med nami in našo udeleženost v skrivnosti svojega telesa, v skrivnosti svoje smrti in vstajenja. Mar ne zato, da nam pomaga in nas korak za korakom vodi v globino resničnosti? Dolgo in pozorno opazovanje znamenja ali dogajanja v priliki nam odpira vrata k raziskovanju nedoumljivih Božjih skrivnosti. Vsako spoznanje nas vodi globlje in k novim notranjim povezovanjem predhodno odkritih izrazov Božje ljubezni.

»Berite in kar ste brali, (dobro) preudarite« je vodilna misel letošnjega Slomškovega dneva na Ponikvi. Dobro je, da se glagola »brati« in »preudariti« povezujeta in dopolnjujeta. Nakazujeta, da sta vključeni dve osebi: prva, ki je nekaj napisala, in druga, ki ta zapis bere in preudarja sporočilo, ki je v zapisu.

Zapisana beseda, ki je resnično vredna, da jo beremo, je Božja beseda.

»Božja beseda je namreč živa in dejavna« (Heb 4,12). Prodiranje v njeno sporočilo in uravnavanje življenja v skladu z njo, je spoznavanje in utrjevanje zaveze, ki jo Bog sklepa z vsakim človekom in nas v Kristusu, po Kristusu in s Kristusom povezuje med seboj v občestvo svetih. Življenjska udeleženost v tej skrivnosti pa ima vesoljno razsežnost, ker vodi v »novo nebo in novo zemljo« (Raz 21,1).

Sveto pismo, zapisana Božja beseda nam pove, kdo je Bog in kdo smo mi, a ne z definicijo ampak kot vzgojiteljica. Postopno nam odkriva skrivnostno moč Božjega kraljestva, ki nas more preobraziti, kot kvas preobrazi testo v novo kvaliteto.

Kateheza Dobrega pastirja, ki smo jo v Sloveniji spoznali pred 15 leti, je kateheza, ki že majhnim otrokom pomaga, da poslušajo in berejo Božjo besedo, se seznanjajo z besedili in znamenji v liturgiji ter s pomočjo vseh svojih čutov prihajajo vedno bliže k Bogu, se veselijo njegove ljubezni in nanjo odgovarjajo z ljubeznijo.

 

 

 

 

Slomškova priznanja

PravilnikZgodovina 
 

© 2011 Društvo katoliških pedagogov Slovenije | dkps.splet(at)gmail.com | Oblikovanje in izvedba: Studio Kham