Misli iz koledarja Vzgoja 2017/18

Človekovo srce - drobcena pika na našem planetu. Vendar se tu rojeva ljubezen.

(Phil Bosmans)

Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS)

Ul. Janeza Pavla II. 13

1000 Ljubljana

tel.: 01/43-83-987

e-pošta: dkps(at)rkc.si

  DruštvoSeminarjiRevija VzgojaProstovoljno deloProdajaKlub VzgojaNapovednikAktualno 
  DKPS > Prodaja > Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju  

Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

Dr. Vladimir Truhlar (1912–1977) je bil filozof, teolog, duhovnik, jezuit, pesnik in kritik, predavatelj na Gregoriani v Rimu, koncilski teolog, po rodu Slovenec in Čeh. Njegova dela so doživela številne prevode. V Sloveniji je bil deležen hudih pritiskov in nasprotovanja, njegova teologija je komunistično oblast motila tudi po njegovi smrti.

V letu 2012 je izšla druga izdaja njegove knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju iz leta 1977. V njej analizira, kako slovenski literati (Cankar, Jenko, Vodnik, Župančič, Murn, Gradnik, Kocbek, Kosovel idr.) doživljajo absolutno in kako se to odraža v njihovih delih. 

 

Avtor: dr. Vladimir Truhlar

Št. strani: 254

Leto izdaje: 2012

2. natis

Založila: Župnijski zavod Dravlje, Vzgoja

Cena knjige: samo 20,00 €, poštnino vam podarimo.

Knjigo lahko naročite tukaj.

O knjigi

Iz Predgovora:

"Človek v tišini srca odkriva notranje doživljanje, se odpira dotikanju notranjega razodevanja resnice, bivanja, prisotnosti lepote in dobrote. Iz te izkušnje more prinašati smiselne besede v pogovor s sočlovekom. Iz molka in iz poslušanja se rodijo besede, ki počlovečujejo. Karel Ozvald, prvi ustvarjalec pedagogike na Ljubljanski univerzi, v središče pedagoškega procesa postavlja 'učlovečenje človeka': razvoj telesa, duševnosti in duha. »Duhovno življenje posameznika je zakoreninjeno v objektivno veljavnih zakonih resnice, lepote, ljubezni.« (v: Kulturna pedagogika). Ozvaldovo misel je na pedagoškem področju razvijal Stanko Gogala: »Pri vzgoji gre za neko duševno sposobnost doživljanja pristnih doživljajev … Vzgojen biti bi pomenilo torej toliko, kot imeti neko duševno sposobnost za svojstveno pristno in osebno doživljanje.« Človeka oblikuje doživljanje, ne pa osvojeni podatki in preverljivo znanje. Truhlarjevo branje slovenske literature je novo, drugačno od šolske. Ob navedkih dveh velikih slovenskih pedagogov (Ozvald in Gogala) pa vidimo, da se Truhlar epistemološko in antropološko sklada z določeno slovensko pedagogiko.

...

Truhlarjeva knjiga je ostala v molku sedemdesetih let, ker se o določenih temah takrat pri nas ni smelo govoriti, še posebej ne v šolstvu, kulturi in literaturi. Ni se smelo na določenih forumih, govorilo pa se je vseeno. Truhlarjevo branje slovenske literature je še danes provokacija za mnoge: za preprostega bralca, ker mu odpira razsežnosti, ki niso le uporabne narave; za literarnega kritika, ker mu daje nove koordinate branja; za profesorja literature, ker ga sooča z vidiki, ki jih ni v učbenikih; za filozofa, ker ga izziva z epistemološkimi vprašanji; za teologa, ker ga ne pusti pri miru s teološkimi definicijami Boga; za kateheta, ker mu postavi pod vprašanje debatiranje o Bogu in ga vabi v doživljanje svetega; za mistika, ki ga naganja iz samostanske celice; za politika, ker ga sooča s prazno besedo; za pedagoga, ker ga iz sveta preverljivega odpelje na pot doživljajskega.

Zelo sem vesel, da v slovenski prostor iz molka stopa Truhlarjevo Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju. Prepričan sem, da bo prebudilo mnogo za literaturo spečih src. Bralci, ki so opustili literaturo, bodo v njej spet našli navdih, sebe, življenje, bistvo, smisel, Prabesedo. Truhlar nas pelje na prag Tišine, da sama spregovori. Doživljanje absolutnega je možnost dana vsakemu človeku."

p. mag. Silvo Šinkovec

 

Poglavja v knjigi

  • Prešeren in Absolutno
  • Doživljanje narave v »Obrazih« Simona Jenka
  • »Notranje krščanstvo« v Mencingerjevem »Abadonu«
  • Religija v Kettejevem ciklu »Moj Bog.«
  • Transcendenca in religija v poeziji Josipa Murna
  • Krščanstvo v čistini Tavčarjevega »Cvetja v jeseni«
  • Svetovnonazorska pot Ivana Cankarja
  • Duhovnost Ivana Cankarja
  • Transcendenca in religija v poeziji Otona Župančiča
  • Pregljeva simpatija do slovenskega protestantstva
  • Srečko Kosovel – Tagorejevec
  • Duhovnost Srečka Kosovela
  • Miran Jarc in doživljanje Absolutnega
  • Duhovnost Alojza Gradnika
  • Angeli v liriki Antona Vodnika
  • Transcendenca samote v poeziji Boža Voduška
  • Duhovnost Franceta Balantiča
  • Nadracionalizem v dnevnikih Edvarda Kocbeka
  • Posmrtna epistola Cenetu Vipotniku
  • Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki
  • Kozmično doživljanje v liriki Ivana Hribovška
  • Transcendentalnost v »Očesu« Gregorja Strniše

"V črtici »Skodelica kave« je srce orisano kot »sodnik«, »pravičen in nezmotljiv«; v luči srca se ne pokažejo le grehi, ki so napisani v katekizmu, ampak toliko drugega, v čemer človek sploh ne čuti nereda, nepoštenosti, ali kar ima za »malenkost«, ko pa gre za težko krivdo; srce »ne pozna paragrafov«: »Rad bi človek lagal sam sebi v dušo: 'Saj ni bilo tako! Le tvoja nemirna misel je iz prosojne sence napravila noč! Malenkost je bila, kakor se jih sto in tisoč vrši od jutra do večera!' / Tolažba je zlagana; in človek občuti sam in z grenkobo, da je zlagana (»občuti«!). Greh je greh, ... če je vsakdanji ali nepoznan ... Srce ve, da 'zavratnež ubija s pogledom, z mečem'; in rajši bi dalo odvezo meču nego pogledu. Tudi ni srce katekizem, ... da bi razločevalo med grehi po besedi in zunanjih znamenjih (zgolj po nečem zunanjem). Srce je pravičen in nezmotljiv sodnik.«..."

dr. Vladimir Truhlar, str. 91

 

© 2011 Društvo katoliških pedagogov Slovenije | dkps.splet(at)gmail.com | Oblikovanje in izvedba: Studio Kham