Misli iz koledarja Vzgoja 2017/18

Resnično živi smo le takrat, ko se veselimo sreče drugih.

(Johann W. von Goethe)

Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS)

Ul. Janeza Pavla II. 13

1000 Ljubljana

tel.: 01/43-83-987

e-pošta: dkps(at)rkc.si

  DruštvoSeminarjiRevija VzgojaProstovoljno deloProdajaKlub VzgojaNapovednikAktualno 
  DKPS > Prodaja > Franc Pediček, slovenski pedagog  

Franc Pediček, Slovenski pedagog

S pomočjo knjige boste spoznali tega velikega pedagoga ter njegova vzgojna načela in smernice, ki so aktualne še danes.

Franc Pediček (1922–2008) si v slovenski pedagogiki zasluži posebno mesto. Njegova pedagogika je bila antropološka, v središče vzgoje je postavil človeka kot celovito osebnost. Pomembne sledi je pustil na neverjetno veliko področjih vzgoje: od predšolske do srednješolske vzgoje, specialne pedagogike, vzgoje za partnerstvo, družinske pedagogike, spolne vzgoje, izobraževanja odraslih, športne vzgoje, plesa, svetovalnega dela ter še česa. Zavzemal se je za korektno raziskovalno metodologijo ter pedagoško terminologijo, za sprejetje etičnega kodeksa učiteljev, vzpostavil je šolsko svetovalno delo.

 

Glavni urednik: Silvo Šinkovec

Št. strani: 376

Format: 180 mm x 245 mm

Leto izdaje: 2013

Založili: Inštitut Franca Pedička, Društvo katoliških pedagogov Slovenije in Založništvo Jutro

Cena knjige: samo 29,00 €, poštnino vam podarimo.

Za člane DKPS in člane Kluba revije Vzgoja poseben 10% popust

Knjigo lahko naročite tukaj.

O knjigi

Iz Predgovora

 

"Pediček je razvijal svojo pedagogiko in jo predstavljal strokovni javnosti. Ni se strinjal z obstoječim stanjem. Leta 1971 je o tem na glas spregovoril na Bledu. Želel si je, da bi imela slovenska šola boljšo smer. Odločno se je postavil po robu režimu in režimski pedagogiki. Zato je bil od takrat dalje izoliran, preganjan, diskreditiran, utišan. Onemogočen.

Njegovo delo se je nadaljevalo, toda ne po poti, po kateri bi sicer šel njegov strokovni razvoj. Začelo se je mučno obdobje apologije. Odločno je vztrajal pri svojem ter se tipajoče in plaho prebijal skozi novi čas. Ni smel svobodno pisati in govoriti.

V razklanem času je upal na najpomembnejše. Pediček je upal in pričakoval, da bo v šolstvu človek ponovno na prvem mestu. Ne ideologija, ne partija, ne država, ne trg. Človek! Pediček je sanjal te sanje. Človeka je ohranil v središču pozornosti vzgojno-izobraževalnega dela. Njegove sanje so bile podobne kot v Delorsovi komisiji, ki je ustvarila vizijo šolstva za 21. stoletje v dokumentu Učenje: skriti zaklad (1996). Bistveni cilj vzgoje in izobraževanja v tem dokumentu je: učiti se biti. Biti človek!"

Silvo Šinkovec

 

Iz recenzije

 

"V celoti gledano, je struktura zbornika zelo premišljena in učinkovito vodi od Pedičkovih avtentičnih besedil in izjav prek zapisov strokovnih kolegov in intervjujev do bolj osebnih spominskih utrinkov. Tudi meni se je razkrilo marsikaj novega zlasti o njem kot človeku, čeprav sem mislila, da ga dovolj dobro poznam iz nekajletnega službovanja pod isto streho Pedagoškega inštituta, kjer sem odklonila ponujeno možnost, da ga nasledim na mestu direktorja, ki ga je izgubil po blejskem incidentu. Posebej se me je dotaknilo njegovo, kot pravi Bogomir Novak, 'avtobiografsko učenje', prikazano ob zaključku prvega dela: brezkompromisno, tudi samokritično razkrivanje lastne življenjske zgodbe, analiza odločitev, s katerimi se je odzival na izzive 'razklanega' časa, in na koncu ob odpuščajoči drži poskus notranje in zunanje pomiritve.

Mnoge njegove ideje so še danes aktualne; ne le tiste o celostni vzgoji, ampak tudi s tem povezane kritike pozitivizma, objektivizma in enostranske kvantifikacije v družbenih znanostih, pa tudi svarilo pred naivno vero v izključno dobrobit materialnega napredka in znanstveno-tehnične revolucije."

ddr. Barica Marentič Požarnik

 

 

"Samo po sebi se ob monografiji o življenju in delu prof. dr. Franca Pedička postavlja vprašanje, kakšen je njen pomen za današnji čas. V ospredju je gotovo objektiven prikaz njegovega strokovnega dela in vsega, kar se mu je pri tem zgodilo. Toda čeprav je njegov antropološko utemeljen model celostnega pristopa k oblikovanju človeka zanimiv tudi danes, utegne prinesti monografija vsaj še eno pomembno sporočilo: to je opis časa, v katerem smo živeli, ter pomena odnosa med stroko in ideologijo politične oblasti. Morda je za našo prihodnost drugo sporočilo še pomembnejše od prvega.

Očitno je torej 'demokracija' lahko še bolj nevarna kot totalitarizem, ravnanje, skladno z občečloveškim etosom, pa v njej zagotovo ni nič manj pomembno. Morda je res celo obratno: brez njega prave demokracije ne more biti. Tudi napredka na strokovnem področju ne. Tega sporočila monografije o življenju in delu prof. dr. Franca Pedička ne bi smeli prezreti."

dr. Janez Bečaj

 

Iz knjige

"Pediček je slovenski pionir antropologizacije v pedagogiki. Ta nujno potreben proces za kakovosten razvoj slovenske skupnosti še zdaleč ni končan. Pediček je zaoral ledino v skrajno neugodnih družbenih razmerah. Naloga sedanjih pedagogov je nadaljevati antropologizacijo na pedagoškem področju, ki pa ni edino. Antropologizacija je prav tako nujna v slovenskem socialnem delu, sociologiji, ekonomiji in politologiji. Celostno slovensko družboslovje bo dobilo večji pomen in ugled v narodu, ko si bo v teoriji in praksi zastavilo geslo antropologizacije: Za človeka gre. To je bilo tudi življenjsko geslo Antona Trstenjaka, Pedičkovega vzornika in pionirja v antropologizaciji slovenske psihologije."

Jože Ramovš, str. 191

 

"Šport je tako danes vedno bolj namenjen bogatenju in plemenitenju človeka. Zato je danes vedno bolj pravi le tisti šport, ki je resnično globoko moralen. Tako se pojavlja v športu danes ista zahteva kot v vseh drugih zvrsteh človeške kulture."

Franc Pediček, str. 74

 

"Po dr. Pedičku je predmet vzgoje in izobraževanja »človek kot rodovno ali generično, individualno-osebnostno, socialno ter družbeno-politično (zgodovinsko, razredno) bitje«. To še dodatno zahteva, da se sistem vzgoje in izobraževanja oblikuje širše in ne le kot šolski sistem s prevladujočo pedagoško-psihološko usmeritvijo."

Zoran Jelenc, str. 266

 

"Narkomanija je najgroznejša bolezenska pojavnost ravno zato, ker človeku odvzame, uniči med drugim dom dela, akcije, ustvarjalnosti in počenjanje nečesa zaradi nečesa ter ga vrže v dejavnostno gluhost, v žalostno ždenje in brezobčutno životarjenje."

Franc Pediček, str. 49

 

"Šolski svetovalni študij učenca po zaslugi dr. Franca Pedička ni bil načrtovan, da bi bil namenjen samemu sebi (kar se je dogajalo poprej, pa tudi kasneje), temveč naj bi bil vedno v pomoč posameznemu otroku, da bolje razumeva sebe, da se mu omogoči boljši osebnostni razvoj in boljše samousmerjanje. Na dobrem šolskem svetovalnem študiju učenca je lahko temeljila sodobna zahteva po individualizaciji, diferenciaciji pouka in dokumentiranosti otrokovega razvoja."

Ivan Ferbežer, str. 234

 

"Zgodovina namreč kaže, kako usodno gospodari nad človekom zdaj oblast ene zdaj oblast druge alienacije. In tej hidri odtujevanja plačuje potem človek težak davek stoletja in stoletja."

Franc Pediček, str. 21

 

"Pri njegovih urah sem užival. Na prijeten način nam je znal približati osnovne pojme psihologije, tako da mi nekje v zadnjih predalčkih spomina še zelo oddaljeno odzvanjajo njegove definicije značajev, temperamentov in podobnih psiholoških pojmov. Ob tem mi ostaja tudi spomin na njegovo prijaznost in odprtost. Bil je nekako drugačen od svojih profesorskih kolegic in kolegov, a si tega takrat nisem znal razložiti."

Andrej Vovko, str. 358

 

© 2011 Društvo katoliških pedagogov Slovenije | dkps.splet(at)gmail.com | Oblikovanje in izvedba: Studio Kham