• Uvodnik
• Silvo Šinkovec: Družinska pedagogika

»Blagor družine je odločilnega pomena za prihodnost sveta in Cerkve,« je zapisal papež Frančišek v čudoviti knjigi o družini (Radost ljubezni, 2016, Ljubljana: Družina), zato bo družina vedno posebna skrb družbe. Naša revija Vzgoja družini ves čas posveča posebno pozornost, rubrika za starše nagovarja prve vzgojitelje. Tokrat žariščno temo posvečamo družinski pedagogiki. Preberi več

• V žarišču: Družinska pedagogika in šola za starše

• Marja Jager Žigon: Draga mama, dragi oče

Kadar so bili dijaki po pisanju testa nemirni ali utrujeni od pouka in tedaj, ko je bilo treba osmisliti nenadno suplenco, sem pogosto uporabila tehniko pisanja nedokončanih stavkov, katerih vsebino sem sproti prilagajala situaciji v razredu.

• Irma Veljić: Družina – otrokov svet v malem

Družino poimenujemo tudi socialna maternica, ki naj otroku podarja in omogoča vse tisto, kar bo nujno potreboval v vseh nadaljnjih socialnih sredinah: občutek varnosti, pripadnosti, ljubezni in samospoštovanja.

• Jože Ramovš: Tri žarišča današnje družinske pedagogike

Veliko se govori, da današnje stanje družine ni idealno. Razsvetljeno mišljenje je v dveh stoletjih res specializiralo levo polovico naših možganov za kritično analizo vseh in vsega, tudi družine. Tej polovici svojega razuma dajemo tudi v tem članku priložnost, da posreduje kritična spoznanja o današnji družini. Toda z dogovorom, da temu sledi enako stvaren razmislek o tem, kaj je glede družine danes boljše, kakor je bilo v njeni zgodovini; zgodovina družine pa teče, odkar obstaja človeštvo.

• Nives Ličen: Starši v spremenjeni kulturi

V sodobnem času manične začasnosti, hiperpotrošništva, 'potrženja' odnosov, komercializacije ljubezni in silne negotovosti je težko razmišljati, kako biti starš. Težko je tudi zato, ker so starši soočeni s kritikami o nevzgojenih otrocih, s klici po discipliniranju in ponovni avtoritarnosti. Vprašanje ni le vprašanje staršev, temveč je vprašanje celotne skupnosti. Vzgajati pomeni učiti otroka, kako živeti v svetu. Sodobni svet pa je tako spremenljiv, da postaja vzgoja že skoraj misterij (Andreoli, 2014). Kako naj delujeta oče in mati, da bi otroci razvili občutek smiselnosti življenja in zadovoljstva v življenju? Kaj je pomembno in kaj ni pomembno?

• Dragica Motik: Starši – posredovalci jezika, kulture in vrednot

V prispevku bomo spregovorili o pomembnih vzgojnih prijemih staršev, ki živijo v tujini, pa kljub temu svojim potomcem uspešno posredujejo družinske vrednote, med katere nedvomno sodijo slovenski jezik in prvine slovenskega kulturnega izročila. Pri tem prizadevanju jih podpira tudi slovenska država.

• Sabina Dogenik: Pogovor s starši v stiski

Sodelovanje s strokovnimi službami je namenjeno staršem, otrokom in vzgojnemu osebju, da skupaj soustvarimo dober izid za vse udeležene. Strokovni delavci od staršev pričakujemo odnos, ki bo sodelovalen, in želimo si, da bi prizadevanja vseh, ki delamo z otrokom, vodila v isto smer.

• Violeta Irgl: Starši potrebujejo podporo

S člankom želim prispevati k prenosu znanstvenih in strokovnih spoznanj in izkušenj iz klinične psihoterapevtske prakse k drugim strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z zapleti v starševstvu in s težavami, ki se pojavljajo pri otrocih in mladostnikih.

• Naš pogovor
• Silvo Šinkovec: Janko Kos: Hrepenenje po lepem

Dr. Janko Kos, ki je že leta 1977 postal dopisni član SAZU, je izjemen ustvarjalec. Napisal je veliko knjig, člankov, monografij, urejal revije, zbirke, zbornike. Vse življenje se ukvarja z literaturo, besedo, jezikom. Z duhom, ki ga besede nosijo bralcu. Ukvarjal se je s filozofijo (Oris filozofije, 1967, 1970 – 2. izdaja). Je velik poznavalec slovenske in svetovne književnosti. Poznavalec velikih duhov človeštva. Hkrati pa ima o stvareh in vprašanjih človeka svoje mnenje, svoje stališče. Zato je uspešen interpret pisane besede in interpret časa, dogodkov. Ne samo diagnostik sodobne krize zahodne civilizacije, ampak tudi iskalec osnov za obrat iz krize. Pogovor z njim je izjemno zanimiv. Z veseljem ga 28. septembra 2019 pričakujemo na Ponikvi, kjer nas bo nagovoril na Slomškovem dnevu.

• Biti vzgojitelj
• Maja Bajt: Spoprijemanje s stresom

Kljub temu, da je delo z otroki in mladostniki lahko zelo prijetno in nas nagrajuje, je poklic vzgojitelja/učitelja eden izmed najbolj obremenjujočih in stresnih. Doživljanje stresa je pogosto povezano z zahtevnimi delovnimi razmerami (delo z velikim številom otrok, delo z zahtevnejšimi otroki, delo s starši, časovna preobremenitev …).

• Boris Kham: Učitelj naravoslovja

Privlačno poučevanje naravoslovnih predmetov (biologija, fizika, kemija) je zanimiv, zahteven in potreben izziv. Osnova za to je strasten učitelj, ki ljubi svoj predmet in se vseskozi poglablja v didaktiko in metodiko poučevanja, ki išče nove izzive v podajanju snovi. Vendar to še ni dovolj, spremljati mora razvoj svoje stroke in slediti novostim na področju svojega predmeta. Učitelj se mora razvijati, ne sme stopicati na enem mestu. Poučevanje naravoslovnih predmetov ni samo podajanje vsebine določenega predmeta, temveč je tudi vzgajanje odnosa do zakonitosti v naravi in vzpodbujanje k razmišljanju o svetu, vesolju in smotrnosti narave.

• Vzgojni načrt
• Mateja Brudar: Naučiti reči 'ne'

Mnogo mnenj in diskusij v povezavi z uporabo informacijske tehnologije pri otrocih in mladostnikih je v preteklem obdobju že preplavilo našo družbo. Eni zagovarjajo koristnost uporabe, medtem ko drugi zagovarjajo njeno omejeno uporabo oz. svetujejo, naj zlasti majhni otroci čim kasneje pridejo v stik z računalnikom ali pametnim telefonom.

• Branka Roškar: Vzgoja za ljubezen do domovine

Globalizacija, hiter tehnološki razvoj in številne migracije silijo človeka, da se vse bolj zapira vase in postaja osamljen. Vzpodbuja se individualizem. Kdor ne pripada družbi, se zanjo ne čuti odgovornega. Človek z narodno zavestjo misli na svojo skupnost, ji želi pripadati ter čuti odgovornost za sooblikovanje svojega okolja.

• Monika Šuligoj: Socialne igre pri vseh predmetih

Socialne igre so lepa priložnost za gradnjo odnosov v skupini ter urjenje in nadgrajevanje socialnih veščin ter interakcije v skupini. V vzgojno-izobraževalnem delu, ki je podrejeno predvsem doseganju ciljev posameznega predmeta po učnem načrtu, lahko najdemo dovolj priložnosti, da socialne igre ali vsaj elemente socialnih iger vključimo tudi v izvedbo katerega koli predmeta oziroma področja v katerem koli starostnem obdobju predšolskega, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja.

• Starši
• Bojana Košnik Čuk: Kultura vedenja

Čeprav nekateri nepremišljeno trdijo, da lahko vljudnostna pravila in knjige o lepem vedenju kot staro kramo zmečemo v smeti, praksa vsak dan na vseh področjih našega življenja dokazuje, da ljudje potrebujemo določena pravila vedenja, pravila v odnosu s partnerjem, otroki, kolegi, na delovnem mestu in s poslovnimi partnerji. Potrebujemo pravila komunikacije z drugimi ljudmi. Ta zunanja podoba našega vedenja nam včasih povzroča težave.

• Irena Potočar Papež: Ponudimo roko

To je zgodba o mladostniku, ki je virtualni svet in računalniške igrice zamenjal za pristno pomoč, slušalke in telefon pa brez obotavljanja pospravil v žep.

• Romana Žitko Rožmanc: Jeza lahko služi grajenju vezi

Gregor Veliki in Janez Kasijan sta jezo umestila med glavne grehe. Jeza kot čustvo ni greh, a ko pod njenim vplivom na uničujoč način posegamo v življenja drugih ali si uničujemo lastno, govorimo o grehu. Jeza sama po sebi ni negativna, ampak nam daje moč, ki jo potrebujemo za spremembe ali razvoj.

• Gloria Orgolič: Spolne zlorabe mladih

Spolno nasilje res ni pojav 21. stoletja, vendar je bila tema dolga leta tabu in predvsem očem skrit pojav. Marsikatera spolna zloraba je bila do sedaj že odkrita, vendar je ozaveščenost o tem predvsem med mladimi, ki so največkrat žrtve spolnih zlorab, premajhna.

• Področja vzgoje
• Tatjana Vertačnik: Moč pogovora: empatija

Na zaupnem telefonu za klic v stiski Društva Zaupni telefon Samarijan sem sprejela klic mladega fanta, starega nekje med 24 in 26 let. Mlad moški pravzaprav. Pripovedoval mi je o svojem življenju, obremenjen z očetovim ravnanjem in iskanjem smisla.

• Milček Komelj: Veselo duhoviti 'družinski žanr'

V središču podobe Hi, Anže dominira krepak dojenček, ki zvedavo strmi v gledalca, kot bi se zavedal svoje veljave; nanj pa so osredotočene vse hkrati skrbne in polaščevalske kretnje njegovih domačih, ki ga obdajajo in mu intenzivno posvečajo vso svojo pozornost.

• Marjeta Krejči Hrastar: Otrokov najzgodnejši razvoj

V zadnjih letih prihaja do opaznih odstopanj v vzgoji in razvoju otrok, vse več je otrok s posebnimi potrebami, učnimi težavami in čustvenimi vedenjskimi posebnostmi.

• Duhovni izziv
• Bogomir Novak: Kako se veselimo življenja?

Občutenje veselja motivira posameznike za sodelovanje, smiselno odločanje, ohranjanje zdrave drže ali hitrejše zdravljenje, če so bolni. Veseli ljudje so optimistični, mirni, duševno zdravi in imajo boljše medosebne odnose. Manj možnosti imajo, da postanejo depresivni, dementni in da zbolijo. To pa pomeni tudi daljše življenje.

• Tanja Pogorevc Novak: Dnevi 'odprtih vrat' svetnikov

Večkrat sem deležna vprašanja, kaj sem po horoskopu, kot pa, kdaj godujem. In razmišljam, kaj botruje temu. Razlog je najbrž tudi v tem, da svetnikov ne poznamo dobro in o krstnih zavetnikih nimamo dovolj močne zavesti.

• Izkušnje
• Nevenka Tomšič-Iskra: Projekt Beremo skupaj

Državnemu projektu Beremo skupaj se je v lanskem šolskem letu (2017/18) pridružila tudi naša šola. Prve informacije o tem projektu sem dobila v aktivu. Namen se mi je zdel dober, zato sem začela razmišljati, kako in v katerem letniku bi to prvič izvedla.

• Nuša Turk: Vrtec v naravi

'Nature preschools' ali vrtci v naravi so v nasprotju z gozdnimi vrtci, ki imajo svoje korenine v Evropi, nastali v Severni Ameriki. V vrtcih v naravi so osredotočeni na kurikulum, ki daje prednost naravi in temelji na sezonskem dogajanju v naravnem svetu. Povzemajo Frӧebelovo, Montessorijino in Steinerjevo pedagogiko. Delujejo po štirih načelih: glava, roke, srce in celovitost (holizem).

• Bralni namig
• Iz življenja DKPS
• Napovedni koledar
• Summary