70. kongres SIESC 2026, Györ, Madžarska

Česa se moramo ob uporabi UI vedno zavedati?

1. UI je stroj, ne čuti in ne razmišlja.
2. UI pregleduje podatke, najpogostejši podatek ponudi kot odgovor.
3. UI nam ponuja koktejl podatkov iz različnih virov. Pomen avtentičnosti virov je zamegljen. Tako kot se je z izumom interneta zmanjšal obisk knjižnic in branje knjig, se sedaj s prodiranjem UI zmanjšuje obisk spletnih strani.
4. UI včasih »halucinira« – ponuja nelogične izpeljave in zaključke.
5. UI nima svojih vrednostnih norm – razen tistih, ki se jih lastniki odločijo vgraditi. Znan je primer zaznavanja samomorilnih teženj uporabnika, čemur posledično sledi, da UI svetuje uporabniku obisk psihoterapevta. Splošno znano je tudi dejstvo, da je UI naklonjeno korektna do LGBT ideologije, nasprotno temu pa brez zadržkov izrazi sovražnost do vere.
6. Algoritmi UI so upravljani. V UI je tako možno vgraditi splošna navodila, ki regulirajo določene odgovore, s čimer UI izgubi nevtralnost in postane manipulativno orodje. To pojasnjuje primere iz pete točke.
7. Nekateri modeli UI so plačljivi, nekateri neplačljivi. Vsi pa se bolj ali manj okoriščajo z našimi podatki. V nekaterih primerih je to lahko nevarno.
8. Zavedati se moramo, da bomo izgubili določeno miselno sposobnost, če jo bo pogosto ali vedno namesto nas izvedla UI. Pa naj bo to prevajanje besedila, povzemanje besedila, oblikovanje besedila na osnovi glavnih idej, izdelava diapozitivov za govorni nastop ipd.
9. Kljub hitremu dostopu do podatkov na internetu ali s pomočjo UI je podatkovno znanje še vedno zelo pomembno. Višje taksonomske stopnje – primerjava, analiza, sinteza, vrednotenje, odločanje, kritična presoja, reševanje problemov, ustvarjanje – lahko nastopijo šele na osnovi osvojenih osnov. In ravno višji kognitivni procesi ostajajo izziv poučevanja – pa naj si bo z ali pa brez UI.
10. UI ne razvija čustvene inteligence – sočutja, vživljanja, odgovorne moralne presoje, soočanja s svojimi čustvi in posledično primernega ravnanja. UI ne razvija sodelovalnosti. UI ne razvija duhovne dimenzije človeka. Dobra novica zato je, da je dober učitelj nenadomestljiv.

Katere prednosti ponuja UI?

1. UI je izvrsten pomočnik pri zbiranju podatkov, saj nam prihrani ogromno časa. V kratkem času zbere veliko več podatkov o določeni stvari, kot bi jih mi zmogli v veliko daljšem obdobju.
2. UI nam je lahko pomočnik pri obdelavi podatkov, oblikovanju zaključkov, primerjavi ipd., vendar je pri tem nujno, da damo UI zelo natančna navodila.
3. UI je lahko učiteljem koristno orodje za pripravo določenih nalog: kvizov, nalog izbirnega tipa, slikovnih kartic in še kaj. Potrebno pa je, da natančno opredelimo nalogo, namen, zahtevnost, dolžino in morda še kaj. Vsako nalogo je potrebno potem testirati in pomanjkljivosti odpraviti.
4. Pri pripravi naloge je lahko zelo koristen pristop, da daš UI ukaz, naj te vpraša po še dodatnih  neopredeljenih podrobnostih, predno oblikuje nalogo.
5. Menim, da je učiteljem prijazen model NotebookLM. Model omogoča enostaven vnos nabora virov, na osnovi katerega UI pripravi najrazličnejše tipe nalog. Med drugim pa lahko pretvori pisni vir v slušnega. Tako lahko morda služi Notebook LM učiteljem tujega jezika za pripravo nalog za slušno razumevanje. Vrh tega omogoča slušnemu tipu dijakov učenje snovi s pomočjo poslušanja – namesto prebiranja.

Vsakdo, tudi učitelj, ima svobodno izbiro, ali bo uporabljal UI ali ne. Svet je raznolik, učence lahko pripeljemo do cilja po različnih poteh. Če pa UI uporabljamo, nosimo za vsak njen izdelek odgovornost mi. Smiselno je, da pri tem pazimo, da ohranjamo tiste kognitivne sposobnosti, za katere verjamemo, da so ključne za naše delo. Lahko se tudi občasno odločimo, da v sam učni proces vnesemo uporabo UI. Tako damo svojim dijakom priložnost spoznavati, kako nam je UI le koristno orodje in ne cilj. Ob tem seveda ni potrebno posebej poudariti, da kot učitelji stremimo za znanjem učencev in ne za znanjem, ki ga izkaže UI. Še posebej velja to pri ocenjevanju znanja in kognitivnih spretnosti.  

Orodja so vedno nova, modrosti, kako ravnati z njimi, pa stare. P. Albin se je v tretjem predavanju na SIESC-u naslonil na stara pravila sv. Benedikta in ob tem izpostavil pet pomenljivih misli: Najprej moramo iskati ravnovesje med hitrostjo in smerjo, da ne izgubimo cilja. Poleg tega se moramo zavedati, da je znanje nadvse pomembno, a prej ali slej naletimo na področje, kjer lahko le zaupamo nekemu drugemu viru. Presenetljivo pa je, da nam pri izbiri vira vendarle spet služi znanje. Nadalje lahko hitro soglašamo, da so novosti pomembne za osebni in družbeni razvoj. Vendar stabilnost je pomembnejša. Ne nazadnje vemo vsi, da mnoge spremembe zahtevajo določeno mero trpljenja. Ob vsem tem ostaja dejstvo, da človek ne izhaja le iz sebe, ampak je vedno del družbe. Skupaj jo gradimo in ohranjamo – z vso odgovornostjo in čuječnostjo.

Zapisala: Klara Levstek