Človek, ki le nase misli in v vsem išče le svoj dobiček, ne more biti srečen. Če hočeš živeti za sebe, živi za druge!

Seneka

Vzgoja 84

  • Uvodnik
  • Silvo Šinkovec: K slogi iščeva prehode

Včasih se zgodijo nepredvidena srečanja. Novembra sem se s predsednikom Državnega sveta RS Alojzom Kovšco in z veleposlanikom Republike Poljske Pawłom Czerwińskim srečal dvakrat. Prvič 6. novembra na Navju in drugič 23. novembra na mednarodni konferenci v Radljah ob Dravi. Preberi več

  • V žarišču: Vzgoja za ljubezen do domovine in države

  • Helena Kregar: Sporočila mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in držav

Na državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je bil 23. 11. 2019, je v Radljah ob Dravi potekala mednarodna konferenca Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V Društvu katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) smo se za organizacijo konference odločili zato, ker je vzgoja za aktivno in odgovorno državljanstvo naložena predvsem šolam in s tem učiteljem. V šolah je vedno več narodnostno mešanih učencev, ki iz svoje matične domovine, družine in okolja prinašajo najrazličnejše poglede ter odnos do novega doma in domovine. Kako se učitelji v javnih in zasebnih šolah soočajo z nalogami državljanske vzgoje in kaj lahko naredijo za mlade? ...

  • Marjana Korošec: Slovenka sem, Slovenka bom ostala

Rodila sem se 8. februarja 1953 kot drugi od petih otrok slovenskim staršem, Jožetu Korošcu iz župnije Sveta Trojica na Blokah in Faniki Blažič iz Dolnjega Logatca. V Argentini sta se srečala in se 8. decembra 1949 poročila. Oče in mama sta ljubila svojo domovino. Bila sta pokončna in ponosna Slovenca. Domovino sta morala zapustiti, da sta ohranila življenje. To, kar sta imela v svojem srcu in v kar sta trdno verovala, sta posredovala nam otrokom, to pa je ljubezen do Boga in domovine. ...

  • Bojana Peterka: Ljubezen do domovine se začne z maternim jezikom

Ljubezen do domovine se začne s skrbjo za materni jezik. Pri tej skrbi imata pomembno vlogo tako primarno kot sekundarno okolje. Skrb za materni jezik se začne v okviru družine, nato v vrtčevskem in šolskem okolju, pozneje pa to skrb prevzame vsak posameznik. Bolj se posameznik oddalji od materinščine, večje težave ima z občutkom pripadnosti določenemu narodu. V šolskem okolju lahko pri predmetu slovenščina učitelji preko različnih aktivnosti ogromno naredijo za spodbujanje narodne identitete. ...

  • Veronika Koselj: Domoljubje se kali v domačem kraju

Podružnične šole lahko učencem nudijo ozračje domačnosti. Z vpetostjo šole v kraj se učenci učijo živeti v skupnosti in jo sooblikovati. Prispevek predstavlja primere sodelovanja s krajem na podružnični osnovni šoli Bohinjska Bela. Podrobneje je predstavljenih nekaj naših dejavnosti s kulturnega področja, preko katerih so učenci spoznavali zgodovino šole, predstavili svoj kraj ter z medgeneracijskim sodelovanjem v muzikalu poudarili pomen domoljubja. ...

  • Meta Rožac Panger: »Dom naš res prekrasen je, rod naš prepočasen je.« (Gregorčič)

Sodobna družba se sooča s krizo vrednot, kar na različne načine vpliva tudi na celoten pedagoški prostor. Posameznik deluje v skupnosti učečih se, ki jo sooblikujejo šolski, lokalni, narodni in vse bolj tudi širši družbeni prostor, zato je pomembno kot vrednoto izpostaviti ne le znanje, marveč celoten proces pridobivanja znanja. Če je osnovni namen šolanja učenje, potem naj se spremembe začnejo pri učenju, učnem procesu. ...

  • Aleš Marđetko: Niti v sanjah si nismo predstavljali, kaj nam bo uspelo

Namen članka je prikazati, kako je avtorju kot učitelju in skupini osnovnošolcev uspelo iz preproste ideje oziroma pobude ustvariti zbirko treh slikanic o novejši zgodovini Slovenije. Pobuda za ustvarjanje je posledica pomanjkanja literature, primerne za osnovnošolce, ki bi obravnavala prelomne dogodke nastajanja slovenske države in zgodovine lokalnega okolja. Ker jih je ta tematika zanimala, dostopna literatura pa se jim je zdela pretežka in preveč strokovna, so se mladi odločili, da bodo sami ustvarili slikanice. ...

  • Naš pogovor
  • Silvo Šinkovec: Igor Papič: Od vseh na univerzi pričakujem, da vedo, kaj je prav in kaj ne

Univerza v Ljubljani je prehodila dolgo pot, na kateri se je nemalokrat borila za svoj obstoj. S svojo avtonomno držo je tudi v manj naklonjenih časih ostala osredotočena na aktualne evropske in svetovne teme. Vselej jih je obravnavala celostno, v luči narave, družbe in posameznika. Danes je ugledna, mednarodno prepoznavna univerza, ki ustvarjalno prispeva h kakovosti življenja. Za njen napredek si vsi zaposleni in študenti prizadevamo vsak dan. V čast mi je, da jo lahko vodim v času tako pomembnega jubileja in se veselim njene prihodnosti. ...

  • Biti vzgojitelj
  • Mateja Brudar: Kaj pa, ko mladostniki znajo več?

Marsikaterega starša in pedagoga je strah, da bi ga lahko mladostniki v posamezni stroki prekašali. Spoznanje o lastni omejenosti, nemoči v marsikom sproži paleto zaskrbljenih občutkov, negotovost, včasih celo nervozo. ...

  • Berta Golob: On

Bil je domski. Eden iz gruče najstnikov, ki jih je vzgojitelj po kosilu peljal na sprehod. Razumljivo, da mora po domovih vladati red. Po internatih na primer, kaj šele po (pre)vzgojnih ustanovah. Vstajanje, pouk, kosilo, sprehod, učenje, prosto, pa hitro spet rezka piščalka. Naj se jata zbere k večerji! ...

  • Boris Kham: Popestrimo poučevanje naravoslovja

Poučevanje naravoslovnih predmetov popestrimo z utrinki o različnih pomembnih znanstvenikih iz domačih logov ali iz tujine. Posebej pomembno je, da učencem približamo slovenske znanstvenike – tukaj predstavljam tri – ker s tem pokažemo, da moramo biti ponosni na svojo zgodovino znanosti. ...

  • Vzgojni načrt
  • Nevenka Tomšič-Iskra: Kulturni utrip v srednji šoli

V članku predstavljam možnost obeležitve pomembnih obletnic v srednji strokovni šoli, pri čemer sta pomembna dijakova samostojna izbira besedila in način predstavitve pred oddelkom. Dijakinje so pripravile govorni nastop za eno šolsko uro. Poleg pesmi, ki jih obravnavamo po učnem načrtu, so po svojem izboru predstavile tudi Župančičevo otroško poezijo. ...

  • Tatjana Vertačnik: Moč pogovora: pristnost in osebna skladnost

Šele takrat, ko smo na zavedni ravni sposobni soočati se z lastno notranjostjo, bomo lahko do svojega sogovornika pristni, brez krinke ali fasade, z odprtimi čustvi, ki jih bomo lahko izražali, če bo to primerno. Če hočemo pomagati drugemu, moramo biti pripravljeni nenehno delati na sebi. ...

  • Starši
  • Tatjana Jakovljević: Odlogi všolanja – da ali ne?

V zadnjih letih se starši in vzgojitelji otrok, ki zaključujejo vrtčevsko obdobje, vse bolj srečujejo z vprašanjem, ali otroku podaljšati čas v vrtcu za eno leto ali ga vpisati v šolo v petem in šestem letu starosti. Strokovnjaki, ki so postavili program devetletne šole, trdijo, da je program devetletke z res številnimi prilagoditvami pripravljen za otroke, stare od pet let in osem mesecev do šest let in osem mesecev. ...

  • Romana Žitko Rožmanc: Sem dobra mama?

Ko imamo otroke, potrebujemo čisto glavo in jasno razmišljanje, da se prebijemo skozi dan. O vzgoji lahko najdemo številna priporočila, in ko se soočamo s problemi, nimamo nobene možnosti, da bi dali odpoved. V službi ta možnost obstaja, v materinstvu je ni. ...

  • Maša Puc Mačukat: Transmaščobne kisline v prehrani otrok

Transmaščobne kisline, ki jih živila lahko vsebujejo, so škodljive za zdravje ljudi, še posebej otrok. Zaradi načina dela v vrtčevskih in šolskih kuhinjah se jim ni mogoče povsem izogniti. S pravilno izbiro živil, izobraževanjem kuharskega kadra in poznavanjem potencialno nevarnih živil pa lahko veliko prispevamo k temu. ...

  • Področja vzgoje
  • Milček Komelj: Umetnikova ljubezen do domovine

Slika Slovenski grb je sunkovit slikarski zapis, zasnovan 25. junija 1991, prav na dan, ko je bila sprejeta odločitev za razglasitev osamosvojene slovenske države. ...

  • Lidija Golc: Za okroglo mizo ni cele družine

Polno zasedena okrogla miza? So vsi prišli?

Posamezniki tako različni, da bi bolj ne mogli

biti. Različni po načinu govorjenja in življenja,

drugačni po oblekah, ciljih, starosti, vrednotah.

Jedo in pijejo. Govorijo in smejijo. Niso vsi:

tistih najbolj drugačnih, ni. ...

  • Eva Zaman: Kritično mišljenje in ekologija v vrtcu

V času odraščanja in izobraževanja je ena temeljnih kompetenc razvoj kritičnega mišljenja. Naloga vzgojiteljev, učiteljev in staršev pri spodbujanju kritičnega mišljenja pri predšolskih otrocih je vse prej kot preprosta, saj zahteva široko znanje, vrednote, veščine in empatijo, ki jih posredujejo predšolskim otrokom, bodočim kritičnim mislecem. Koristno je, da se (predšolskim) otrokom predstavi kritično mišljenje ne le kot pomembno in vredno, temveč tudi kot igrivo, prijetno in zabavno – z različnimi pristopi, ki spodbujajo razvoj kritičnega mišljenja v predšolskem obdobju s poudarkom na področju ekologije. ...

  • Blaž Vozelj: Dih življenja

Kaj je duhovnost in kako jo preučevati z znanstvenega vidika? Kakšne vplive ima na kakovost življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju? Kako osebe z motnjami v duševnem razvoju sploh duhovno živijo? Kakšna je naloga strokovnjakov pri tem? To so osnovna vprašanja, na katera želimo odgovoriti preko razprave v tem in prihodnjem strokovnem članku, in sicer s pomočjo izsledkov lastnega znanstvenega raziskovanja v magistrskem delu Vpliv duhovnega življenja na celovito kvaliteto življenja odraslih oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Tokrat predstavljamo konceptualni okvir duhovnosti in kvalitete življenja. ...

  • Duhovni izziv
  • Tanja Pogorevc Novak: Jaslice

Postavitev jaslic v božičnem času je izjemnega pomena. S pomočjo vizualizacije je dojemanje vsebine praznika mnogo lažje in močnejše. Vizualna upodobitev podpre besedo in ji pomaga seči dlje, kot bi zmogla sama. ...

  • Marjan Škvarč: Zgodba o angelu, ki si je osmodil perutnice

V nebesih je bilo vse na nogah (ali bolje, vse je bilo v zraku, ali bolje … človek ne ve, kako bi to razložil). Kakor koli že, Sin je odšel na zemljo in Oče je hotel, da bo na zemlji vse pripravljeno za njegov prihod. Nadangeli so imeli vsak svojo nalogo: Gabrijel je bil zadolžen za sporočila, Rafael je odletel v hlev, da bi preveril, ali je kaka krava 'nora', ali je ptičja gripa med kokošmi, ali kak klop v senu, Mihael je stal s svojim mečem pred hlevom in pazil, da se ne bi v betlehemsko pokrajino prikradel kak hudobni duh. ...

  • Marjan Škvarč: Zgodba o pastirju, ki ni (je) videl

Pastirji so v mrzli zimski noči sedeli ob ognju in stražili ovce. Bila je jasna noč, nebo prekrito z zvezdami. Med pastirji je bil tudi eden, ki je bil poseben. Od rojstva je bil slep. V življenju je mnogo pretrpel. Ko je bil otrok, se ni mogel igrati z drugimi, vse je bilo nevarno in neznano zanj, ni mogel tekati kot ostali, ni se mogel izučiti nobenega poklica, ker pač ni videl. Naučil pa se je dveh stvari. Prvič – zaupati, verjeti drugim. Če je hotel hoditi z ostalimi pastirji za ovcami, jim je moral zaupati, verjeti. ...

  • Izkušnje
  • Tina Polajžer: Aktivno učenje v vrtcu

Skupna značilnost sodobnih predšolskih kurikulumov je, da so odprti, prilagodljivi in ne visoko strukturirani. Določajo temeljna načela in zaželene cilje predšolske vzgoje, ne predpisujejo pa konkretnih – operativnih ciljev, metod in vsebin dejavnosti v vrtcu. ...

  • Iz življenja DKPS
  • Letno kazalo
  • Napovedni koledar
  • Summary

Naročam revijo Vzgoja, št. 84

Naročilo posameznih izvodov revije Vzgoja

Podatki o naročniku