Družina je toliko bolj trdna in zdrava, kolikor so družinski člani sposobni uskladiti svoje družinske funkcije z danostmi drugih članov družine.

Elisabeth Lukas

Vzgoja 77

  • Uvodnik
  • Silvo Šinkovec: Pluralno

Sredi osemdesetih let sem študiral v Dublinu in se vključil v študentsko organizacijo. Sestanke je vodil predsednik, na dnevnem redu pa je bilo veliko točk. Včasih se mi je zdelo, da vse poteka počasi. Predsednik je poslušal mnenja vseh udeleženih in ni navijal za svojo rešitev. Besedo je dal vsem; ne zaradi formalne procedure, ampak ker je verjel, da bomo našli najboljšo rešitev v iskrenem poslušanju vseh.

  • V žarišču: Država in vera
  • Miroslav Mozetič: Verska svoboda in javna (državna) šola

Pojma avtonomija šolskega prostora ne najdemo v Ustavi. Ta pojem pozna Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI). Če se omejimo samo na vprašanje verskih vsebin oziroma na vprašanje uresničevanja verske svobode (svobode vesti), ugotovimo, da ZOFVI prepoveduje konfesionalno dejavnost v javnem vrtcu ali javni šoli, vendar z dvema izjemama: ena se nanaša na vrtce in šole s koncesijo, druga pa na izvajanje verouka oziroma konfesionalnega pouka v prostorih javne šole ali vrtca, če ni na razpolago drugih ustreznih prostorov.

  • Tomaž Rozman: Pravni okviri odnosa med šolo in vero

V javnosti so nekateri primeri vzbudili nemalo zanimanja in deljenih mnenj. Kljub temu velja izpostaviti, da predstavljajo domnevne kršitve s tega področja, statistično gledano, za inšpektorat manjši delež vseh obravnavanih zadev. V zadnjih štirih letih je inšpektorat obravnaval vsega 8 pritožb, 5 s področja domnevnih kršitev konfesionalnih dejavnosti in 3 s področja delovanja političnih strank.

  • Branko Cestnik: O sodelovanju med šolo in župnijo

Načeli ločenosti in sodelovanja se ne izključujeta, temveč druga drugo podpirata. To je zapisano tudi na pravni ravni: ustava na primer poudari ločenost države in Cerkve, načelo sodelovanja pa je zapisano v sporazumu med Republiko Slovenijo in Vatikanom, ko se dve ustanovi dogovorita za smiselno sodelovanje na vseh ravneh.

  • Janez Zajec: Duhovna oskrba v slovenskih bolnišnicah

V državah razvitega sveta so že pred mnogimi leti ugotovili, da je prisotnost osebe, ki skrbi za duhovno počutje bolnikov, nujno potrebna tudi v bolnišnicah. Zato smo lahko v poročilih strokovnjakov, ki so hodili na razna strokovna izpopolnjevanja, redno prebirali, da ima v tujini vsaka bolnišnica prostore za versko dejavnost. Običajno so to kapele.

  • Jože Plut: Temeljno in neodtujljivo ali sekundarno in terciarno

Vse države Nata in mnoge druge s primerljivim številom katoličanov imajo za vojake (in policiste) ustanovljeno vojaško (obrambnovarnostno) škofijo, pred tem pa so v ta namen sprejele ustrezen mednarodni sporazum.

  • Naš pogovor
  • Vanja Kiswarday: Michela Carrozzino: Vsakdo je vreden, da je vključen

Michela Carrozzino, klinična pedagoginja in misijonarka, promotorka inkluzije, je vodja raziskovalnega središča, ki so ga ustanovile redovnice Hčere sv. Marije previdnosti, predsednica društva Mediterraneo senza handicap (Sredozemlje brez oviranosti), docentka na univerzi Libera Università LUMSA v Rimu ter predsednica znanstvenega odbora društva Oasi Federico. Sodeluje z italijanskimi in tujimi univerzami ter z drugimi ustanovami, ki si na različnih ravneh prizadevajo za razvoj politike socialnega vključevanja oseb z invalidnostjo, tudi v državah v razvoju. Je avtorica številnih knjig in člankov s področja zgodovine in pedagogike.

  • Biti vzgojitelj
  • Jože Ramovš: Navdušenje

Navdušenje je danes v ospredju pozornosti pedagoško usmerjenih nevroznanstvenikov. Gerald Hüther mu pravi kar doping za duha in možgane. Beseda doping nas sicer usmeri v zlorabo poživil v športu, pri delovanju možganov pa je dopamin eden od peščice spodbujevalnih in nagrajevalnih kemičnih prenašalcev (nevrotransmiterjev) med živčnimi celicami v nevronskih mrežah. Ti človeku dajejo veselje in energijo za vsako delo, tudi za vsako učenje, tako šolsko kakor osebnostno in socialno.

  • Drago Jančar: Pišem v prostor in čas skrivnosti

Sam sem se začel ukvarjati z literaturo, ker so me moja mladostna branja kratko malo omamljala: zgodbe, življenje, junaštva in porazi. Bila je tudi tako daleč od življenja fanta v skromnih razmerah, v kakršnih je živel na Studencih, v delavskem predmestju Maribora. V knjigah je bil svet, v katerem bi res hotel živeti, se bojevati in zmagovati. …

  • Lidija Golc: O veselju do vere vase

Na vsak način avtoriteta? …

  • Vzgojni načrt
  • Mateja Centa, Bruno Ćurko, Ivana Kragić: Kritično in ustvarjalno razmišljanje

V sodobni družbi so na voljo številni viri informacij, zato jih moramo biti sposobni ustrezno oceniti in vrednotiti. Pri tem ni težava dostop do informacij, marveč to, kako razumeti in ovrednotiti le-te na način, da jih lahko postavimo v ustrezen miselni okvir in okvir vrednot. Z metodami kritičnega in ustvarjalnega mišljenja lahko pomagate pri razvijanju in spodbujanju teh veščin. V tokratnem prispevku boste izvedeli več o metodah, ki jih lahko uporabite za spodbujanje vedoželjnosti pri učencih, medtem ko jih navajate na to, da razmišljajo kritično in ustvarjalno, utemeljujejo svoja mnenja ter znajo dobro razpravljati o različnih temah.

  • Zdenka Sušec Lušnic: Razredništvo – poslanstvo, odgovornost, izziv

Ljudje smo po navadi člani večje ali manjše skupine. Pri tem imajo nekatere skupine pomembnejši vpliv, kot je npr. družina, od koder se posameznik odpravi v vzgojno-izobraževalne ustanove, ki predstavljajo začetek socialnega in družbenega življenja (vrtec, šola). Vključitev v razred kot umetno oblikovano skupino je lahko za vsakega posameznika drugačna; nekateri se vključijo brez težav, nekateri potrebujejo nekaj časa, da sprejmejo to novo skupnost. Pri vsem tem pa ima vsekakor zelo veliko vlogo razrednik.

  • Starši
  • Neža Miklič: Otrok lahko hitro postane žrtev spletnih zlorab

Otrok ni pomanjšan odrasli, je zgolj otrok, čeprav je morda pri svojih 12 ali 13 letih celo višji od vas. Govori pogumno in samozavestno; zdi se, da veliko ve in da se bo znal odzivati, da se bo znal zaustaviti, ko bo to potrebno. Naj vas njegova ali njena zunanja podoba in izrečene besede ne zavedejo. Še vedno je otrok in v resnici vas 'mladiček' še kako potrebuje. Nikoli namreč ne pozabite, da se otrok od vas, odraslih, razlikuje po življenjskih izkušnjah.

  • Rihard Režek: Starši, hvala, da ste

Večina izmed nas ima izkušnjo odnosa s svojimi starši, marsikdo ima izkušnjo, ko vlogo starševstva živi sam, nekateri pa se s starši srečujemo še poklicno. Ko povežem svojo pedagoško pot s starševstvom, se mi kaj hitro naniza nekaj imen tudi meni zaupanih dijakinj in dijakov. Spomnim se marsikaterega razredništva in res prijetnega sodelovanja s starši. Uh, kako smo bili skupaj močni. …

  • Področja vzgoje
  • Milček Komelj: Cerkev kot slikarska realnost in duhovni privid

V osrčju slike Jošta Snoja Rim dominira zabrisani privid osvetljene cerkve, ki se dviga v temino večernega neba iznad perspektivično nakazanega enako modrega, a rdeče prežarjenega platoja. Očitno gre za rimsko cerkev sv. Petra, lahko pa bi ob njej pomislili, vsaj na prvi pogled, tudi na privid Kapitola v Washingtonu ali kakega parlamentarnega sedeža posvetne oblasti, na katerem dominira po cerkveni arhitekturi povzeta zanosna kupola s sijočo svetlobnico na vrhu kot najsvetlejšim likovnim prebliskom slike, kajti motiv v nadrobnostih ni jasneje razviden. …

  • Lidija Golc: Polna je blagoslovljena košarica

Pred praznikom delovni dan.

Po prazniku delovni dan. …

  • Vesna Jarh: Igralnica: prostor, poln vsebine

Vzgojiteljičino pedagoško delo se ne začne šele s prihodom v vzgojno skupino in z neposredno komunikacijo z otroki, ampak takrat, ko pripravi prostor, namenjen otrokovi igri, dnevni rutini in usmerjenim učnim dejavnostim. Vzgojitelji težko prebijemo omejitve, ki nam jih postavljajo prostorski pogoji, pravzaprav ne znamo kakovostno izkoristiti prostorskih potencialov. …

  • Vesna Trančar: Podjetja in izobraževalne ustanove z roko v roki

Kako ustvariti aktualno izobraževalno okolje in kako v izobraževalnem procesu prepričati mlade, da so znanje, ustvarjalnost, proaktivnost, vztrajnost in čustvena inteligenca tiste lastnosti, ki vplivajo na človeški potencial in odločajo o zaposljivosti, zlasti generacij Z, je vprašanje vsakega pragmatično usmerjenega učitelja. Da pa učitelj lahko razvija kompetence pri učencih, se jih mora tudi zavedati in jih poznati. Najlaže jih na učeče se prenaša takrat, ko izhaja iz svojih izkušenj in refleksij o delu v podjetju in o poučevanju na šoli. …

  • Duhovni izziv
  • Branka Roškar: Blagoslov

Etimološko blagoslov pomeni 'blaga', 'dobra' beseda. Izgovarjati dobro besedo pomeni priporočati se, blagoslavljati torej pomeni priporočati se Bogu, še posebej v času preizkušenj ali nevarnosti. Blagoslov kliče dobro. …

  • Silvo Šinkovec: Prešernov Credo v Krstu pri Savici

Lani spomladi sem poslušal recital Krst pri Savici, ki ga je izvajal gledališki igralec Anatol Štern v Vrbi. Prešernova hiša je bila polna poslušalcev. V zraku je bilo vznemirljivo pričakovanje. Od Prešerna smo se že malo oddaljili, ker mislimo, da ga dobro poznamo. V spominu nam je ostal Uvod v Krst, saj smo se ga v osnovni šoli učili na pamet.

  • Izkušnje
  • Martina Goričan: Projektni teden in ustvarjalnost

Družba znanja zahteva vseživljenjsko izobraževanje in pridobivanje najrazličnejših kompetenc. Projektno delo je ena od oblik izobraževanja, ki dijakom omogoča, da znanje širijo drugače kot pri klasičnem pouku. Projektne tedne že vrsto let vključujemo v naš šolski letni delovni načrt, saj imamo z njimi dobre izkušnje, prav tako so zelo dobri tudi rezultati dela. Projektno delo je zanimivo, raznovrstno, polno zanimivih in neprecenljivih izkušenj, ki jih pri tem pridobimo vsi udeleženci.

  • Melita Miklavčič: Črpati moč iz dosežkov drugih

Motivirati mlade za dodatno delo je dandanes težko, pa naj bo to v domačem okolju ali v šoli. Vsak učitelj, ki resnično rad poučuje, se veseli dosežkov dijakov, ki jih uči. Še toliko bolj veseli pa smo učitelji, ko uspemo koga od mladih nagovoriti, da se udeleži kakšne dodatne dejavnosti ali tekmovanja.

  • Bralni namig
  • Iz življenja DKPS
  • Napovedni koledar
  • Nova spoznanja
  • Summary