Imejte na široko odprta vsa vrata, vratca in okna pa tudi srce, da bi lahko vselej in neovirano prišlo k vam srčno prijateljstvo in resnična, prava, topla človeška ljubezen.

Julius Kugy

SIESC 2019

Prispevek šol k integraciji z razumnim vključevanjem

 

64. srečanje SIESC (European Federation of Christian Teachers) – zveze krščanskih učiteljev Evrope, je letos potekalo v Tinjah na Avstrijskem Koroškem.

Naslov letošnjega kongresa je je bil Contribution of Schools to Integration by Reasonable Inclusion (Prispevek šol k integraciji z razumnim vključevanjem). Predavanja in razprave v skupinah so udeležencem osvetlile situacijo različnosti šolajočih se otrok v državah udeleženkah, pristope in načine vključevanja teh otrok v šolanje in v družbo ter načine in ravnanja, ki ji uporabljajo šole in učitelji pri tem zahtevnem delu.

Iz Slovenije se nas je SIESCa udeležilo več predstavnic iz DKPS: Magda Jarc, ki je delegatka društva v SIESCu, Karmen Koprivec, Barbara Kavčnik, Mateja Ipavec in Darja Mazi Leskovar. Njihove vtise lahko preberete v spodnjih povezavah.

 

 

Golaž, zelenje in sveta maša...

Tradicionalno predpočitniško srečanje organov DKPS nas je razveselilo na mnogo načinov.

V petek, 28. 6. smo se člani upravnega odbora in drugih organov našega društva zbrali pri gostoljubni Magdi Jarc, ki nas je ob tej priložnosti sprejela v svoj dom.

Občutek je bil resnično poseben. Kot prvi kristjani smo se v majhni sobici stiskali okoli praznične mize, ki je ponujala najboljšo gostijo - Jezusa. Pozorno izrečene besede posvetitve p. Silva so še prispevale k občutku, da se je čas upočasnil, ritem življenja umiril. Jezus nas je nekaj trenutkov kasneje še močneje povezal med seboj; spomnili smo se, kdo nas združuje, kdo nas vodi. V molitvi smo prosili za različne namene, tudi za blagoslov Društva in vseh članov.

Po sveti maši nas je na vrtu ob hiši pričakalo čudovito zelenje - drevesa, trava, cvetlice - in to skoraj v centru Ljubljane! Zadovoljno smo posedli okoli miz in si po zaključnih točkah upravnega odbora privoščili okusen domači golaž, raznovrstne solate in peko izpod pridnih rok. Tudi dobre kapljice ni manjkalo!

Druženje smo nadaljevali, dokler je šlo, saj je bilo res prijetno.

Konec šolskega leta in Dan državnosti

Pa smo končali! Šolsko leto se je zaključilo in vsi smo si oddahnili: najbolj seveda učenci, učitelji in starši. Kako zanimivo je, da se v Sloveniji zaključek šolskega leta povezuje s praznikom naše državnosti!

 

V tem ne vidim le edinstvene priložnosti za predhodni začetek počitnic in možnosti, da se že par dni pred podelitvijo spričeval odpeljemo v beli svet! Zdi se mi edinstvena in zanimiva priložnost, da povežemo pomen izobraževanja, ki se začasno zaključuje, s pomenom praznovanja, ki naj da smisel naši narodnostni zavesti.

 

Šolsko leto je bilo naporno, saj je dandanes vsako trdo in pošteno delo naporno. Mladi težko najdejo motive za učenje. Iz družbe, njenih omrežij in iz poplave informacij ne morejo dobiti sporočila, da je dobro razmišljati, se učiti in znati. Prav obratno: družabna omrežja jim sporočajo, kakšni naj bodo, da bo njihova pojavnost konkurenčna. Težko jim je šolsko uro vzdržati brez stika z ekranom, na katerem se neznansko hitro odvija in spreminja njihov svet, njihova realnost. Težko se umirijo, zberejo in se poglobijo v podatke in zgodbe, ki jim jih želimo predstaviti učitelji. Pogosto se počutimo kot pojavi, ki v 45 minutah nastanejo, odvihrajo skozi njihov svet in izzvenijo brez hujših posledic ali močnih vtisov. Koliko truda, inovativnosti in ustvarjalnosti mora danes učitelj prinašati v razred!

 

In kaj dosežemo? Omiko in oliko? Znanje in pravo samozavest, ki izvira iz njega? Vrednote osebnega življenja, ki so temelj solidarnosti, sočutja in sožitja? Osebno trdnost, ki je ne bo premamil prvi večji znesek ali politični pritisk? In ne nazadnje: ali vzgojimo in izobrazimo mladega človeka, ki se zaveda samega sebe, svoje človeške in duhovne edinstvenosti, svoje vloge v življenju, svjega naroda in države? Ali mlad Slovenec s pomočjo šole izve, kaj je ljubezen do domovine?

 

Ali vzgajamo mlade ljudi, ki poznajo zgodovino svojega in Slovenskega naroda in do tega čutijo spoštovanje? Na današnjih proslavah se bo po šolski dolžnosti zbrala vsa šolajoča se mladina in upam, da bo iz vsega povedanega in slišanega sijala vrednota domovine. Čeprav le enkrat ali dvakrat v letu, je to mnogo bolje kot nikoli! Šola ne more nadomestiti drže in odnosa do vrednot, ki morajo izvirati iz družine. In kako nujno bi bilo, da bi te vrednote sporočali tudi politika, družba in njeni mediji.

 

Šola za dva meseca zapira svoja vrata in kar učitelji moremo in zmoremo, smo naredili.

Ko bi nam le moči in volja dopuščali, da bi bili glasnejši oblikovalci vrednot slovenske družbe!

Jutrišnji Dan državnosti naj bo za vse praznik slovenstva in obenem izziv in izparševalec naše vesti: ali naredimo vse, kar moremo, za dobro mladih in za dobrobit naše domovine Slovenije?

 

Predsednica Strokovnega sveta DKPS

Helena Kregar

Območna skunost Zahodna Dolenjska je na dan državnosti praznovala 25-letnico delovanja

Že tradicionalno srečanje DKPS z zahvalno mašo ob dnevu državnosti smo letos povezali še s skupnim praznovanjem 25 letnice delovanja OS Zahodna Dolenjska.

Cerkev Sv. Lovrenca v Željnah je bila sredi vročega prazničnega popoldneva polna. Domači duhovnik g. Damjan Štih in p. Silvo Šinkovec sta somaševala in nas nagovorila: g. Damjan s svojo srčno besedo o domovini, p. Silvo pa z zahvalo Dolenjcem za zvestobo društvu. Ludvik Mihelič, prvi predsednik OS, je osvežil spomin na daljna devetdeseta in vsa kasnejša leta živega društvenega delovanja. Tega je dobro desetletje uspešno vodil naš dragi prijatelj Alojz Košir. Vsa ta leta delovanja so bogatila člane, kulturno življenje in šolo na kočevskem. Lep kulturni program so sooblikovali člani OS s svojo poezijo in vokalna skupina Mavria z lepo domačo pesmijo. Z zanimanjem smo prisluhnili tudi predstavitvi zgodovine kraja Željne in cerkve Sv. Lovrenca, ki nam jo je predstavila profesorica zgodovine Nataša Car. Vsem nam bo gotovo ostalo v spomniu dejstvo, da so skozi Željne odhajale na svojo zadnjo pot množice žrtev povojne morije v Kočevskem Rogu in da je bil njihov zadnji pogled na cerkev Sv. Lovrenca slovo od življenja.

Vse, kar smo slišali in doživeli v tem popoldnevu je bilo prežeto z iskreno, globoko ljubeznijo in spoštovanjem do zgodovine, cerkve, kraja, okolice....pravzaprav – do domovine. Kot vsako leto so nas tudi tokrat zelo lepo pogostili in nas nastitili z dobrotami, ki so jih pripravile članice društva in sovaščanke Želenj.

Naši dragi Dolenjci - že četrt stoletja ste enako živahni, vedrega duha in s srcem ukoreninjeni v ljubezni do domovine in v ljubezni do društva! Hvala vam za 25 let sodelovanja v DKPS in za nepozabno praznovanje vaše 25 letnice!

Helena Kregar