Družina je toliko bolj trdna in zdrava, kolikor so družinski člani sposobni uskladiti svoje družinske funkcije z danostmi drugih članov družine.

Elisabeth Lukas

Anketa ob 20-letnici revije Vzgoja - 2019

V začetku leta 2019 smo na spletnih straneh pripravili anketo o reviji Vzgoja. Nanjo se je odzvalo 282 ljudi (s klikom na anketo), veljavni so podatki 141 oseb (ker so izpolnili večino ankete). Anketo je v celoti izpolnilo 109 oseb. Nekatere podatke predstavljamo.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v anketi sodelovali. Kdor bi še želel izraziti svoje mnenje, ga bomo veseli; to lahko stori tukaj.

Hvala za sodelovanje!

Izšla je nova številka Vzgoje

V 82. številki revije Vzgoja v žarišču pišemo o tem, kaj so dobri odnosi v vzgoji in izobraževanju ter kako ji lahko vsak od deležnikov ustvarja: učitelji in vzgojitelji, učenci, starši in vodstvo šole. Dragocena so mnenja osnovnošolskih otrok ter bodočih učiteljev, v veliko spodbudo so nam lahko smernice bontona ter ideja o etičnih kodeksih za učence, starše in učitelje.

V rubriki Naš pogovor se je Silvo Šinkovec pogovarjal s predsednikom državnega sveta, g. Alojzem Kovšco. Govorila sta o narodni identiteti, kako jo gtraditi ter še o drugih zanimivih temah.

V rubriki Biti vzgojitelj pišemo o skrbi za zdravje v otroštvu in mladostništvu ter o polihistorju Janezu Ludviku Schönlebnu.

V rubriki Starši pišemo o pomenu družinskega branja, o jezi, različnih vlogah v življenju ter o iskrenosti.

V rubriki Področja vzgoje Milček Komelj predstavlja delo Polone Kunaver LIčen, Pogled na breze (2010), ki krasi tudi naslovnico revije. Pišemo tudi o moči pogovora, o prostovoljnem dlu z brezdomnimi, spremljanju dogodkov v naravi, metodi MNRI ter o tem, kako otroci doživljajo starejše.

V rubriki Duhovni izziv objavljamo Odprto pismo o evtanaziji, pišemo o svetnikih, upodobljenih v lesenih lutkah, ter pomoči bolnim in brezdomnim.

V rubriki Izkušnje pišemo o samovrednotenju znanja pri matematiki ter o koncertu, ki so ga izvedli slepi.

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase. Veseli bomo tudi vaših odmevov glede nove oblikovne zasnove.

Revija izide štirikrat letno, naročnina za leto 2019 je 23 €. Novi naročniki prejmejo lepo knjižno darilo. Letna naročnina na revijo je tudi lepo in koristno darilo; lahko jo komu podarite. Naročite lahko tudi posamezni izvod po ceni 5,80 €. Številko 82 lahko naročite tukaj.

Revijo Vzgoja lahko naročite po telefonu 01/43-83-983 ali na elektronski pošti: revija.vzgoja@gmail.com.

 

Vabljeni k branju!

Vzgoja v KOŽ

Ob 20. letnici izhajanja revije Vzgoja smo se v Knjižnici Otona Župančiča 23. 4. 2019 pogovarjali o tem, kaj je vzgoja danes. Pri pogovoru so sodelovali snovalci revije, strokovnjaki s področja pedagoške znanosti in bralci revije. Vsi so bili vprašani o tem, kaj je danes bistvo vzgoje in o tem, kaj od tega najdejo v reviji, ki se v Sloveniji edina v celoti posveča vprašanju oblikovanja človeške osebnosti.

Vzgoja v oddaji Obzorja duha

V oddaji Obzorja duha so pripravili prispevek o 20. obletnici izhajanja revija Vzgoja. Oglejte si prispevek, če ste ga zamudili: https://4d.rtvslo.si/arhiv/obzorja-duha/174605604

Darilo za nove naročnike

Medse vabimo nove naročnike revije Vzgoja.

Vsak novi naročnik letne naročnine prejme knjižno darilo: http://www.revija-vzgoja.si/vzgoja/narocilo/

Pohitite!

20 let revije Vzgoja

V četrtek, 10. 1. 2019 smo praznovali 20 let obstoja revije Vzgoja.

V četrtek, 10. 1. 2019 smo praznovali 20 let obstoja revije Vzgoja.

Ob 11.00 smo imeli novinarsko konferenco. Njen posnetek lahko poslušate tukaj.

Ob 17.00 smo se zbrali pri sv. maši, ki jo je daroval provincial p. dr. Ivan Bresciani ob somaševanju dr. Romana Globokarja, p. dr. Robina Schweigerja in urednika revije Vzgoja, p. dr. Silva Šinkovca.

Ob 18.00 smo lahko prisluhnili pogovoru o Vzgoji in vzgoji. Pogovor z dr. Jano Kalin, dr. Antonom Medenom, dr. Romanom Globokarjem in dr. Silvom Šinkovcem je vodil g. Janko Jarc. Veseli smo teh let izhajanja, revija Vzgoja je v slovenskem prostoru zavzela pomembno mesto, želimo pa si, da bi svoje delo z nekaj nadaljevala in pri tem šla v korak s časom ter potrebami bralcev in družbe.

Po okrogli mizi smo se zbrali v sproščenem vzdušju, malce prigriznili in poklepetali, obujali spomine in se drug drugemu posvetili v prijetnem pogovoru.

Hvaležni smo vsem, s katerimi smo v teh letih sodelovali. Z upanjem se oziramo naprej, v naslednja ustvarjalna leta.

Akcija ob selitvi

Pripravili smo posebno prodajno akcijo ob selitvi - vsebinske komplete revije Vzgoja in nekaj zanimivih ter uporabnih knjig.

Klub Vzgoja

Klub Vzgoja je namenjen podpori delovanja dejavnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Združuje ljudi, ki z nami delijo vrednote. Trudimo se biti blizu človeku v vseh njegovih razsežnostih, soustvarjati odgovornega posameznika, trdno družino, dobro šolo ter pošteno in prijazno družbo.

Pomemben del našega delovanja je odvisen od darovanja – znanja, prostovoljnega dela, pa tudi denarja. Brez tega žal ne gre. In pri tem vas prosimo in vabimo, da nam pomagate. Če čutite, da je naše delo pomembno in če zmorete, ga podprite tudi s svojim darom, katerega višino določite sami. Vsak dar nam bo v pomoč.

Vse, ki želite podpreti našo dejavnost, vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.

Iz nove Vzgoje

"Učitelj k dobri klimi in vključevanju prispeva tudi s spretnim vodenjem razreda, ki vključuje tudi to, koliko se učenci čutijo slišane in kako so vključeni v dogovore in odločitve."

Zora Rutar Ilc, Vzgoja 82, str. 5-7.


"Čeprav je poznavanje teoretičnih izhodišč pomembno, pa menimo, da to za grajenje dobrih odnosov ni dovolj, zato smo veseli vsake priložnosti za spoznavanje odnosov med učenci, učitelji in starši, ki jo dobimo na praksi."

Kristina Grandovec, Vzgoja 82, str. 14-15.


"Do tretjega leta starosti se razvije kar 90 % človekovih možganov. Ko otroku ob pravem času v roke položimo pravo knjigo in si z glasnim branjem in pripovedovanjem zanj vzamemo čas, mu pomagamo odpirati vrata v širni svet."

Lucija Ademoski, Vzgoja 82, str. 24-25.


"V učni proces je smiselno vključiti izredne dogodke v naravi: Sončeve in Lunine mrke, prehod planetov preko Sončeve ploskvice, kraške pojave ali opazovanje redkih ptic. Te dogodke je težko vključiti v pouk, ker se dogajajo v omejenem časovnem obdobju in so nepremakljivi."

Boris Kham, Vzgoja 82, str. 34-35.


"Brezdomni ni le človek brez strehe nad glavo, ampak človek brez doma. Brezdomstvo nastopi zaradi razpada družine; s tem je povezana izguba osnovne varnosti in pripadnosti. Ko dom razpade, izgine tudi motivacija za reševanje lastnih stisk in težav."

Ana Nuša Zavašnik, Vzgoja 82, str. 38-39.


Naročite revijo Vzgoja

"V reviji je veliko zanimivih in praktičnih prispevkov o vzgoji, o delu v razredu in vrtcu, zanimivi so pogovori s strokovnjaki. Revijo smo uporabili tudi v šoli za starše." Helena

    "Revija mi je všeč, ker v njej najdem članke, ki so na visoki strokovni ravni, so zelo praktični in ponujajo ideje, rešitve, namige za vsakodnevno delo z otroki na področju izobraževanja, so zelo aktualni." Marija

    Iz knjige: Trontelj, Jože (2014): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.

    "Na svobodo v smislu neoliberalizma gledamo kot na neuspešen eksperiment naše dobe. Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. /.../ Svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan." (Trontelj, str. 48)


    "Ko se za nekaj odločamo in ne izberemo tistega, k čemur nas nagovarjajo sebičnost, koristoljubje, lenobnost ali impulz, ampak se zaradi nekega ozira odločimo drugače, je ta ozir morda vrednota. Preprosto merilo za etičnost je, ali o nečem lahko rečemo, da je prav, da je dobro in da je lepo." (Trontelj, str. 62)


    "Argument spolzkega klanca se večkrat uporablja kot svarilo pred postopno liberalizacijo etičnih prepovedi. Ko stopite na tak klanec, vam že po nekaj korakih spodrsne. Padete in drčite vse hitreje navzdol, ustavite se šele na dnu. /.../ Nekateri libertarni misleci se iz argumenta spolzekga klanca norčujejo in obstoj tega mehanizma zanikajo. A prav v etiki imamo vrsto prepričljivih primerov." (Trontelj, str. 103)


    "Morda nam bo ravno skrajnost utilitarne filozofske etike pomagala, da se uspešno upremo vztrajnim pritiskom, da se ponovno dovoli instrumentalizacija človeških bitij: poraba teles in življenj enih za interese drugih.

    Prav bo, da se zavemo: malo je verjetno, da bi človečnost in človekove pravice v času naših življenj slavile kako večjo zmago. A storimo, kar moremo, da vsaj ne bo velikih porazov. V nevarnosti bomo, ko bomo pozabili holokavst in ne bomo prepoznali spet in spet na novo vznikajočih idej, iz katerih je zrasel." (Trontelj, str. 218)


    "Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, a človekovimi pravicami vred - če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in sedanja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena." (Trontelj, str. 207)


    "Danes je jasno, da je preživetje človeške vrste odvisno od sposobnosti, da zamenja kratkoročne interese posameznikov in omejenih skupin za interese globalnega človeštva. Da bi se to lahko zgodilo, je najprej nujen uvid v naravo, globino in resnost problemov, ki so pred nami. Nato je nepogrešljiva odločenost za reševanje. Nazadnje pa so potrebni mehanizmi, ki bodo spremenili cilje svetovnega gospodarstva in vedenje ljudi na vseh ravneh in nato poskrbeli za njihovo uresničenje." (Trontelj, str. 37)

    Pedičkova misel

    "Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo."

    Franc Pediček

    Iz knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

    "Kaj naj bi bil nezaslužen, milosten dar, ki človeka spremeni, - ki ga nenadoma naredi svetlega in čistega, če ne samorazkritje absolutnega - blagosti?

    "Daj dar za dar - / mi pravi blagi dih - / spreminjaj tudi ti!" Spreminaj v blagosti, v dobroti druge, - spreminjaj vesolje! In pesnik se res vzgiba v dobroto, ki se daje otroku s premraženo prošnjo, starcu, beraču, umirajoči čebeli."

    Vladimir Truhlar, str. 225, Iz: Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki