Česa bi se lotili, če bi vedeli, da vam ne more spodleteti?

Robert Schuller

Izšla je 107. številka Vzgoje

Naslov Uvodnika urednika Silva Šinkovca je Doživljam, torej sem. V njem se naveže na čustva, njihovo doživljanje in na čutenje.

Žarišče 107. Vzgoje nosi naslov V delavnici čustev. V uvodnem članku je Ksenija Fänrich združila odmeve na predavanje o vlogi in pomenu čustev, ki je potekalo letošnjega maja v Celju. Preberemo lahko prispevek Jožefa Kocipra v katerem predstavlja pogled na utelešena čustva in čustvena stanja med ljudmi. Petra Grošelj nas seznani s čustveno inteligenco v šolskem prostoru. Barbara Horvat Rauter je svoj članek naslovila Ptica v duši ali kje domujejo čustva? v katerem se je posvetila evoluciji čustvenega razvoja skozi razvoj možganov. Julija Pelc je pripravila članek v katerem odpira pogled na čustvene odtise travmatskih izkušenj ter nas usmeri kako se lahko naučimo spoprijemanja z neprijetnimi čustvi. Vasilij Melnikov piše o umetnosti s poudarkom na glasbi, ki poraja življenje. Karmen Zidar Kos v članku razmišljanja o glasbi in čustvih ter kako glasba vodi k intelektualni rasti. Maks Lenart Černelč postavi naslov svojega članka kot vprašanje Sočutje ali pomilovanje? v katerem osvetli pogled kako spoštovanje soustvarja čustveno pismenost.

V rubriki Naš pogovor je Dragica Motik gostila Matijo Grgat, profesorico hrvaškega jezika in književnosti na gimnaziji v Zagrebu, avtorico knjig in nekdanjo predsednico hrvaškega društva katoliških pedagoških delavcev.

V rubriki Biti vzgojitelj Darja Plavčak in Zdravko Klanšek podajata nasvete za razbremenjevanje nosilcev pomoči v vzgoji in izobraževanju. Spoznamo tudi kako lahko s pisanjem povečamo čustveno zrelost pri učencih tretjega triletja kar je z nami delila Mojca V. Trobevšek.

V rubriki Vzgojni načrt je Marija Pisk svoj članek posvetila izidu E-zbornika 6. mednarodne konference z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Aleksandra Marković je napisala prispevek o moči družinske mediacije.

V rubriki Starši Tina Mežnar Kosec opiše empatijo in njeno oblikovanje skozi odraščanje. Octavian M. Machidon nadaljuje serijo člankov o umetni inteligenci in razkrije poglede na čustveno zdravje v dobi klepetalnih robotov, njegov članek ima naslov Ko rečejo stroji: »Ljubim te.«

V rubriki Področja vzgoje dr. Milček Komelj predstavi sliko Spomin na Benetke slikarja Mihe Maleša. Silvo Šinkovec nam v članku zaupa svoj pogled na materin jezik čustev kot ga srečamo v Cankarjevem romanu Na klancu. Jana Ozimek z nami deli izkušnjo spoznavanja čustev pri pouku književnosti skozi različna literarna dela.

V rubriki Duhovni izziv lahko preberemo povabilo Jane Lampe z naslovom Revni v Afriki in drugje z delom do dostojnega življenja.

V rubriki Izkušnje nas članek Mateje Brus Žitko seznani s prehrano v zadnjem življenjskem obdobju v Ljubhospicu.

V rubriki Bralni namig pa predstavljamo pet knjig s področja vzgoje in izobraževanja, ki bodo v pomoč učiteljem in staršem, nekatere pa bodo zanimive tudi otrokom in mladostnikom.

 

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase. 

Revija izide štirikrat letno, naročnina  za leto 2025 je 29 €. Letna naročnina na revijo je tudi lepo in koristno darilo. Naročite lahko tudi posamezni izvod - cena zanj je za samo 7,50 €.

Revijo Vzgoja lahko naročite tudi po e- pošti info@revija-vzgoja.si ali po telefonu na 070 449 331 v času uradnih ur (torek in četrtek, od 9h do 12h).

Vabljeni k branju!

100. številka revije Vzgoja - okrogla miza

Ob 100. številki revije Vzgoja s strokovnjaki o vzgoji. Z nami so bili poleg urednika p. dr. Silva Šinkovca, dr. Simona Kustec, dr. Sebastjan Kristovič, Marijana Kolenko, Štefan Krapše in Tatjana Jakovljević. Hvala vsem za besede spodbude ob jubileju in modre misli o vzgoji!

Pri sv. Jakobu v Ljubljani je 15. 2. 2024 potekala okrogla miza ob 100. številki revije Vzgoja z naslovom Okolje v katerem mladi odraščajo, ki jo je organiziralo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Začelo se je s sveto mašo, ki jo je daroval urednik revije p. dr. Silvo Šinkovec, pri njej pa je prepeval bas baritonist Marcos Fink, ki je zbranim zapel tudi ob uvodu okrogle mize. Na njej so sodelovali urednik Šinkovec,  dr. Simona Kustec, nekdanja ministrica za izobraževanje znanost in šport ter redna profesorica na Univerzi na Primorskem; Marijana Kolenko ravnateljica OŠ Lava; Tatjana Jakovljević, univ. dipl. prof. defektologije, specialna pedagoginja, zaposlena v vrtcu Antona Medveda Kamnik; dr. Sebastjan Kristovič, redni profesor iz področja psihologije na Univerzi Alma Mater Eruopaea, ter Štefan Krapše, odgovorni urednik revije Educa.

Izjava za javnost - posnetek

Okrogla miza - posnetek

Obzorja duha (TV SLO 1), 21. 4. 2024

Naročilo revije Vzgoja

Vabimo Vas k naročilu na revijo Vzgoja; revijo za učitelje, vzgojitelje in starše. Revija izhaja že 27 let, štirikrat letno.

V reviji se posvečamo vsebinam in vprašanjem, ki se dotikajo vzgoje in osebnostne rasti mladih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter drugih formalnih in neformalnih ustanovah. Posebno pozornost namenjamo tudi vzgoji v družinah.

Prepričani smo, da je sistematična skrb za vzgojo pri nas izredno pomembna; radi bi prispevali k razvoju talentov, k celostnemu razvoju osebnosti, k razvoju odgovornih, poštenih in pogumnih bodočih odraslih.

Stremimo k temu, da so članki v reviji izkušenjski in strokovni ter kot taki razumljivi in v pomoč staršem, učiteljem in vzgojiteljem ter vsem, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja.

Vabimo Vas, da si privoščite kakovostno branje in ga ponudite tudi svojim sodelavcem, prijateljem in sorodnikom. Letna naročnina je samo 29 €. 

Toplo vabljeni, da se nam pridružite!

Naročite si dobro branje!

V razmislek

Zapostavljen. Ožigosan. Zasmehovan. Stigmatiziran. Z občutkom nemoči. Zmeden.

Spoštovan. Cenjen. Sprejet. Srečen.

Kljub vsemu. Kljub drugačnosti. Kakršnikoli.

 

Kako otroku pomagati iz prve vrstice v drugo; iz temnejšega v svetlejše?

V reviji Vzgoja (št. 86/2020) smo objavili vrsto člankov o pristopih, o izkušnjah učiteljev in mnenju stroke.

Vabimo k branju, učenju in bogatenju. Članke najdete tu.

Klub Vzgoja

Klub Vzgoja je namenjen podpori delovanja dejavnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Združuje ljudi, ki z nami delijo vrednote. Trudimo se biti blizu človeku v vseh njegovih razsežnostih, soustvarjati odgovornega posameznika, trdno družino, dobro šolo ter pošteno in prijazno družbo.

Pomemben del našega delovanja je odvisen od darovanja – znanja, prostovoljnega dela, pa tudi denarja. Brez tega žal ne gre. In pri tem vas prosimo in vabimo, da nam pomagate. Če čutite, da je naše delo pomembno in če zmorete, ga podprite tudi s svojim darom, katerega višino določite sami. Vsak dar nam bo v pomoč.

Vse, ki želite podpreti našo dejavnost, vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.

Iz nove Vzgoje

"Čustva so nalezljiva, čustveni vzorci pa pogosto prehajajo iz roda v rod, to je t. i. čustveni kapital, ki pomeni, kako gremo v življenje opremljeni – ali z gotovostjo ali z negotovostjo. Če je ta naša družinska dediščina manj ugodna in smo čustveno nepismeni, je dobro, da začnemo opazovati svoja čustva; opazujmo, kaj zares čutimo, kako doživljamo svoje telo."

Ksenija Fänrich, Vzgoja 107, str. 5-6.

 

"Čustva niso zasebna doživetja ali notranja mentalna stanja, temveč so ključni most med nami, drugimi in svetom. Ko zazvenijo med nami, se vzpostavi čustveno ozračje, v katerem bivamo kot ljudje. Strojna inteligenca prav gotovo ni zmožna čustvovanja. V vsakem učnem procesu so čustva srce učenja, motivacije, odnosov in vedenja."

Jože Kociper, Vzgoja 107, str. 7-9.

 

"Ključno jih je naučiti, kako delovati, da bodo tudi sami znali vzpostaviti stik s seboj, pravočasno prepoznali svoje boleče zaznave in občutke ter se skoznje prebili brez
prevelike stiske. Cilj je, da bi iz nje izšli kot zmagovalci, četudi jih bo prvotni odziv na stisko preplavil. Isti dogodki lahko vzbudijo različna čustva in stanja."

Julija Pelc, Vzgoja 107, str. 13-15

 

"Biblioterapija je ena od oblik, ki na varen, učinkovit in estetski način usmerja učence k razumevanju sebe in k soočanju z življenjskimi posebnostmi. Razlaganje in razumevanje literature v šoli vodi tudi k učenju socialnih veščin, spodbuja k vživljanju v določene čustvene situacije, vodi k razumevanju sebe preko drugega lika, vodi
k empatiji."

Jana Ozimek, Vzgoja 107, str. 45-47.

Naročite revijo Vzgoja

"V reviji je veliko zanimivih in praktičnih prispevkov o vzgoji, o delu v razredu in vrtcu, zanimivi so pogovori s strokovnjaki. Revijo smo uporabili tudi v šoli za starše." Helena

"Revija mi je všeč, ker v njej najdem članke, ki so na visoki strokovni ravni, so zelo praktični in ponujajo ideje, rešitve, namige za vsakodnevno delo z otroki na področju izobraževanja, so zelo aktualni." Marija

Iz knjige: Trontelj, Jože (2014): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.

"Na svobodo v smislu neoliberalizma gledamo kot na neuspešen eksperiment naše dobe. Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. /.../ Svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan." (Trontelj, str. 48)


"Ko se za nekaj odločamo in ne izberemo tistega, k čemur nas nagovarjajo sebičnost, koristoljubje, lenobnost ali impulz, ampak se zaradi nekega ozira odločimo drugače, je ta ozir morda vrednota. Preprosto merilo za etičnost je, ali o nečem lahko rečemo, da je prav, da je dobro in da je lepo." (Trontelj, str. 62)


"Argument spolzkega klanca se večkrat uporablja kot svarilo pred postopno liberalizacijo etičnih prepovedi. Ko stopite na tak klanec, vam že po nekaj korakih spodrsne. Padete in drčite vse hitreje navzdol, ustavite se šele na dnu. /.../ Nekateri libertarni misleci se iz argumenta spolzekga klanca norčujejo in obstoj tega mehanizma zanikajo. A prav v etiki imamo vrsto prepričljivih primerov." (Trontelj, str. 103)


"Morda nam bo ravno skrajnost utilitarne filozofske etike pomagala, da se uspešno upremo vztrajnim pritiskom, da se ponovno dovoli instrumentalizacija človeških bitij: poraba teles in življenj enih za interese drugih.

Prav bo, da se zavemo: malo je verjetno, da bi človečnost in človekove pravice v času naših življenj slavile kako večjo zmago. A storimo, kar moremo, da vsaj ne bo velikih porazov. V nevarnosti bomo, ko bomo pozabili holokavst in ne bomo prepoznali spet in spet na novo vznikajočih idej, iz katerih je zrasel." (Trontelj, str. 218)


"Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, a človekovimi pravicami vred - če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in sedanja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena." (Trontelj, str. 207)


"Danes je jasno, da je preživetje človeške vrste odvisno od sposobnosti, da zamenja kratkoročne interese posameznikov in omejenih skupin za interese globalnega človeštva. Da bi se to lahko zgodilo, je najprej nujen uvid v naravo, globino in resnost problemov, ki so pred nami. Nato je nepogrešljiva odločenost za reševanje. Nazadnje pa so potrebni mehanizmi, ki bodo spremenili cilje svetovnega gospodarstva in vedenje ljudi na vseh ravneh in nato poskrbeli za njihovo uresničenje." (Trontelj, str. 37)

Pedičkova misel

"Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo."

Franc Pediček

Iz knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

"Kaj naj bi bil nezaslužen, milosten dar, ki človeka spremeni, - ki ga nenadoma naredi svetlega in čistega, če ne samorazkritje absolutnega - blagosti?

"Daj dar za dar - / mi pravi blagi dih - / spreminjaj tudi ti!" Spreminaj v blagosti, v dobroti druge, - spreminjaj vesolje! In pesnik se res vzgiba v dobroto, ki se daje otroku s premraženo prošnjo, starcu, beraču, umirajoči čebeli."

Vladimir Truhlar, str. 225, Iz: Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki