Opravičilo in popravek

V junijski številki Bralnega namiga v Vzgoji je prišlo od napake. V reviji so objavljeni napačni podatki o knjigi Marije Stanonik Zlato in biseri iz srebrne dežele pod Južnim križem. Avtorici se za nastalo napako iskreno opravičujemo. Pravilni podatki so:

Marija Stanonik: Zlato in biseri iz srebrne dežele pod Južnim križem

Ljubljana: Slovenska svetovna konferenca SSK; Trst: Mladika, 2022

320 strani, cena: 22,00 €

Knjiga je potopisno zanimiva zaradi informacij o Argentini in Buenos Airesu. Veliko izvemo 'iz prve roke', s številnih srečanj in obiskov, ki jih je avtorica opravila med svojim bivanjem v Buenos Airesu pri tamkajšnjih Slovencih. Delo je opremljeno z barvnimi fotografijami, predstavi razvoj organizacij in društev, ki dejavno soustvarjajo kulturno življenje Slovencev v Argentini (Društvo Zedinjena Slovenija, Naš dom San Justo, Društvo Slovencev v Mendozi), ter njihov ustroj in delovanje: sobotne šole, srednješolski tečaj, slovenski dnevi, spominske proslave, pevski zbori, radio, dramsko delovanje itn., pa tudi nekatere angažirane Slovencev, ki si močno prizadevajo za obstoj te skupnosti.

Izšla je 98. številka Vzgoje

Naslov tokratnega Uvodnika, ki ga je napisal urednik Silvo Šinkovec je Srečanje z zmajem. V njem nam spregovori o vzrokih nasilnega vedenja in nam nakaže kako tako vedenje preprečiti.

Naslov žarišča 98 Vzgoje nosi naslov Pasti življenja.

V uvodnem članku žarišča Gregor Pečan razmišlja o odraščanju v informacijski dobi in posledicah izpostavljenosti tehnologiji ter krizi družinskega življenja. Mojca Tomažič je napisala članek Družabna omrežja in se osredotoča na njihov vpliv na mlade. Poda nam nekaj nasvetov za zmanjševanje njihovega negativnega vpliva. Robert Tekavec opiše pogled policije na spolne zlorabe otrok preko interneta. Anja Smolič Žnidarko predstavi vlogo vrstniške pomoči pri preseganju pasti sodobne družbe kot jo izvajajo na njihovi šoli. Alenka Höfferle Felc je pripravila članek v katerem spregovori o vzponu ali zatonu slovenske medicinske etike. Iz medicinskega vidika razmišlja o evtanaziji, ugovoru vesti in teoriji spola. Urh Grošelj predstavi drugi medicinsko obarvan članek o etičnem zdrsu družbe in medicine pri obravnavi otrok in mladostnikov s spolno disforijo.

V rubriki Naš pogovor je Marta Premrl gostila dr. Miroslavo Cencič in z njo govorila o njeni življenjski poti, šolanju, prispevku na področju slovenske pedagogike, raziskovanju in zapisovanju zgodovine ter njenem poslanstvu mame in žene.

V rubriki Biti vzgojitelj nas Monika Deželak Trojar seznani z Jezuitskim kolegijem in začetki visokošolskega študija v Ljubljani. Predstavljamo članek Ksenja Zupančič Pedagog – steber v medkulturni vzgoji in izobraževanju.

V rubriki Vzgojni načrt Dejan Hozjan, Larisa Rebeka Opeka, Janja Glušič pišejo o vzgojnem načrtu, ki potrebuje okvir in ki mu ga da vzgojni koncept. Dejan Hozjan, Tjaša Udovč, Eli Čigon nadaljujejo s predstavitvijo modela razvijanja vzgojnega koncepta v osnovnih šolah, Mateja Rednak Gradišek pa z nami deli razmišljanje o poučevanju etike v osnovni šoli.

V rubriki Starši Benjamin Tomažič predstavi vzgojo v času zaslonov in pornografije.

V rubriki Področja vzgoje Branka Borjanić piše o zrcalnih nevronih in učenju. Dr. Milček Komelj predstavi delo slikarja Gabrijel Stupica: Avtoportret s hčerko, eno najznamenitejših del slovenske moderne likovne umetnosti. Petra Žnidar Kozole opiše značilnosti otrok z Downovim sindromom in potek njihovega šolanja.

V rubriki Duhovni izziv Jože Ramovš predstavi duhovnost, ki se začne, ko dosežemo drugega. Matevž Vidmar piše o prizadevanjih za vzgojo, ki so del papeževe vzgojne spodbude.

V rubriki Izkušnje predstavljamo povzetek članka Anja Tekavčič O ohranjanju čebelarstva za našo prihodnost in trudu za ta cilj na njihovi šoli. Celoten članek je objavljen v zborniku Živeti s kulturno dediščino danes za jutri. Zadnji članek o pouku na prostem je pripravil Matej Cepin.

V rubriko Nova spoznanja smo vključili kratke predstavitve dveh diplomskih del in dveh doktorskih disertaciji iz pedagoškega področja.

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase.

Revija izide štirikrat letno, naročnina za leto 2023 je 26 €. Letna naročnina na revijo je tudi lepo in koristno darilo. Naročite lahko tudi posamezni izvod - cena zanj je za samo 6,60 €.

Revijo Vzgoja lahko naročite tudi po e- pošti revija.vzgoja@rkc.si ali po telefonu 01/43-83-983.

Vabljeni k branju!

Naročilo revije Vzgoja

Vabimo Vas k naročilu na revijo Vzgoja; revijo za učitelje, vzgojitelje in starše. Revija izhaja že 25 let, štirikrat letno.

V reviji se posvečamo vsebinam in vprašanjem, ki se dotikajo vzgoje in osebnostne rasti mladih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter drugih formalnih in neformalnih ustanovah. Posebno pozornost namenjamo tudi vzgoji v družinah.

Prepričani smo, da je sistematična skrb za vzgojo pri nas izredno pomembna; radi bi prispevali k razvoju talentov, k celostnemu razvoju osebnosti, k razvoju odgovornih, poštenih in pogumnih bodočih odraslih.

Stremimo k temu, da so članki v reviji izkušenjski in strokovni ter kot taki razumljivi in v pomoč staršem, učiteljem in vzgojiteljem ter vsem, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja.

Vabimo Vas, da si privoščite kakovostno branje in ga ponudite tudi svojim sodelavcem, prijateljem in sorodnikom. Letna naročnina je samo 26 €.

Toplo vabljeni, da se nam pridružite!

Naročite si dobro branje!

V razmislek

Zapostavljen. Ožigosan. Zasmehovan. Stigmatiziran. Z občutkom nemoči. Zmeden.

Spoštovan. Cenjen. Sprejet. Srečen.

Kljub vsemu. Kljub drugačnosti. Kakršnikoli.

Kako otroku pomagati iz prve vrstice v drugo; iz temnejšega v svetlejše?

V reviji Vzgoja (št. 86/2020) smo objavili vrsto člankov o pristopih, o izkušnjah učiteljev in mnenju stroke.

Vabimo k branju, učenju in bogatenju. Članke najdete tu.

Klub Vzgoja

Klub Vzgoja je namenjen podpori delovanja dejavnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Združuje ljudi, ki z nami delijo vrednote. Trudimo se biti blizu človeku v vseh njegovih razsežnostih, soustvarjati odgovornega posameznika, trdno družino, dobro šolo ter pošteno in prijazno družbo.

Pomemben del našega delovanja je odvisen od darovanja – znanja, prostovoljnega dela, pa tudi denarja. Brez tega žal ne gre. In pri tem vas prosimo in vabimo, da nam pomagate. Če čutite, da je naše delo pomembno in če zmorete, ga podprite tudi s svojim darom, katerega višino določite sami. Vsak dar nam bo v pomoč.

Vse, ki želite podpreti našo dejavnost, vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.

Iz nove Vzgoje

"Raziskave namreč kažejo, da naši možgani lahko predelujejo le eno do dve misli naenkrat. Digitalna tehnologija pa nas navaja na hitro preklapljanje in tako nismo več vajeni globoke dolgotrajne pozornosti na eno stvar. Posledično trpijo odnosi, ustvarjalno delo in iskanje smisla življenja, saj živimo zgolj površinsko."

Mojca Tomažič, Vzgoja 98, str. 6-8.

"Pri teoriji spola ne gre le za modno muho; gre za načrtno, sto let staro ideologijo, ki izvira iz Gramscijeve zamisli, da je treba poseči v narodno, domovinsko, jezikovno, družinsko in spolno identiteto in s tem osamiti in oslabiti človeka, saj je le tako mogoče z lahkoto manipulirati z njim."

Alenka Höfferle Felc, Vzgoja 98, str. 13-15.

"Eksperimentalna zdravljenja je vedno treba opravljati v skladu z etičnimi načeli raziskav, po predhodni presoji etičnih komisij. Interes družbe (ali celo ideologije) ne more pri obravnavi posameznika nikoli prevladati nad dobrobitjo posameznika. Predvsem pa moramo v medicini, skladno s tem, kar nam je že davno naročil Hipokrat, najprej ne škodovati."

Urh Grošelj, Vzgoja 98, str. 16-17.

"Menim, da je premagovanje stereotipov in predsodkov dolgotrajen proces, v katerega posameznik vlaga sam. Pozoren mora biti na dražljaje iz okolja, ki povzročajo predsodke ali stereotipe. Ko jih ozavestimo in priznamo, smo na dobri poti ter v nadaljevanju premagovanje rešujemo s pogovorom, usposabljanjem, izobraževanjem."

Ksenja Zupančič, Vzgoja 98, str. 25-27.

Naročite revijo Vzgoja

"V reviji je veliko zanimivih in praktičnih prispevkov o vzgoji, o delu v razredu in vrtcu, zanimivi so pogovori s strokovnjaki. Revijo smo uporabili tudi v šoli za starše." Helena

"Revija mi je všeč, ker v njej najdem članke, ki so na visoki strokovni ravni, so zelo praktični in ponujajo ideje, rešitve, namige za vsakodnevno delo z otroki na področju izobraževanja, so zelo aktualni." Marija

Iz knjige: Trontelj, Jože (2014): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.

"Na svobodo v smislu neoliberalizma gledamo kot na neuspešen eksperiment naše dobe. Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. /.../ Svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan." (Trontelj, str. 48)

"Ko se za nekaj odločamo in ne izberemo tistega, k čemur nas nagovarjajo sebičnost, koristoljubje, lenobnost ali impulz, ampak se zaradi nekega ozira odločimo drugače, je ta ozir morda vrednota. Preprosto merilo za etičnost je, ali o nečem lahko rečemo, da je prav, da je dobro in da je lepo." (Trontelj, str. 62)

"Argument spolzkega klanca se večkrat uporablja kot svarilo pred postopno liberalizacijo etičnih prepovedi. Ko stopite na tak klanec, vam že po nekaj korakih spodrsne. Padete in drčite vse hitreje navzdol, ustavite se šele na dnu. /.../ Nekateri libertarni misleci se iz argumenta spolzekga klanca norčujejo in obstoj tega mehanizma zanikajo. A prav v etiki imamo vrsto prepričljivih primerov." (Trontelj, str. 103)

"Morda nam bo ravno skrajnost utilitarne filozofske etike pomagala, da se uspešno upremo vztrajnim pritiskom, da se ponovno dovoli instrumentalizacija človeških bitij: poraba teles in življenj enih za interese drugih.

Prav bo, da se zavemo: malo je verjetno, da bi človečnost in človekove pravice v času naših življenj slavile kako večjo zmago. A storimo, kar moremo, da vsaj ne bo velikih porazov. V nevarnosti bomo, ko bomo pozabili holokavst in ne bomo prepoznali spet in spet na novo vznikajočih idej, iz katerih je zrasel." (Trontelj, str. 218)

"Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, a človekovimi pravicami vred - če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in sedanja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena." (Trontelj, str. 207)

"Danes je jasno, da je preživetje človeške vrste odvisno od sposobnosti, da zamenja kratkoročne interese posameznikov in omejenih skupin za interese globalnega človeštva. Da bi se to lahko zgodilo, je najprej nujen uvid v naravo, globino in resnost problemov, ki so pred nami. Nato je nepogrešljiva odločenost za reševanje. Nazadnje pa so potrebni mehanizmi, ki bodo spremenili cilje svetovnega gospodarstva in vedenje ljudi na vseh ravneh in nato poskrbeli za njihovo uresničenje." (Trontelj, str. 37)

Pedičkova misel

"Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo."

Franc Pediček

Iz knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

"Kaj naj bi bil nezaslužen, milosten dar, ki človeka spremeni, - ki ga nenadoma naredi svetlega in čistega, če ne samorazkritje absolutnega - blagosti?

"Daj dar za dar - / mi pravi blagi dih - / spreminjaj tudi ti!" Spreminaj v blagosti, v dobroti druge, - spreminjaj vesolje! In pesnik se res vzgiba v dobroto, ki se daje otroku s premraženo prošnjo, starcu, beraču, umirajoči čebeli."

Vladimir Truhlar, str. 225, Iz: Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki