Imejte na široko odprta vsa vrata, vratca in okna pa tudi srce, da bi lahko vselej in neovirano prišlo k vam srčno prijateljstvo in resnična, prava, topla človeška ljubezen.

Julius Kugy

Ob naročilu revije Vzgoja prejmete DARILO!

Vabimo Vas k naročilu na revijo Vzgoja; revijo za učitelje, vzgojitelje in starše. Revija izhaja že 23 let, štirikrat letno.

V reviji se posvečamo vsebinam in vprašanjem, ki se dotikajo vzgoje in osebnostne rasti mladih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter drugih formalnih in neformalnih ustanovah. Posebno pozornost namenjamo tudi vzgoji v družinah.

Prepričani smo, da je sistematična skrb za vzgojo pri nas izredno pomembna; radi bi prispevali k razvoju talentov, k celostnemu razvoju osebnosti, k razvoju odgovornih, poštenih in pogumnih bodočih odraslih.

Stremimo k temu, da so članki v reviji izkušenjski in strokovni ter kot taki razumljivi in v pomoč staršem, učiteljem in vzgojiteljem ter vsem, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja.

Vabimo Vas, da si privoščite kakovostno branje in ga ponudite tudi svojim sodelavcem, prijateljem in sorodnikom. Letna naročnina je samo 23 €. Ob sklenitvi letne naročnine do 10. februarja 2022 Vam podarimo koledar Vzgoja ter starejši izvod revije Vzgoja. 

Toplo vabljeni, da se nam pridružite!

Naročite si dobro branje!

Izšla je nova številka Vzgoje

V Uvodniku urednik Silvo Šinkovec razmišlja o zdravju duha, ki vpliva na zdravje telesa in se dotakne paliativnega obdobja, ki bi moralo to upoštevati.

Žarišče 92. številke Vzgoje nosi naslov Globalni pogled.

Uvodni članek, ki ga je napisal Silvo Šinkovec govori o univerzalnem pogledu na vzgojo in predstavi afriški pregovor, da je za vzgojo potrebna cela vas. Jože Bogataj nas seznani z organizacijo in delovanjem mreže Unescu pridruženih šol. Marija Hrovat piše o učenju kot skritem zakladu in Delorsovih štirih stebrih učenja. Marijana Kolenko predstavi problem (pre)velike storilnostne naravnanosti v šolah in pogostega opuščanja lastnosti, ki človeka delajo Človeka. Marko Weilguny nam prikaže vzgojo kot dejanje upanja in nam razkrije prizadevanja Cerkve za vzgojo mladih. Majda Merzel odkriva pogled na dokument Instrumentum laboris, ki je osnova za vzpostavitev svetovnega vzgojnega zavezništva, ki ga je spodbudil papež Frančišek. Matevž Vidmar piše o duhovno teološkem vidiku tega vzgojnega zavezništva.

V rubriki Naš pogovor se je Tatjana Fink pogovarjala z dr. Majo Ebert Moltara, gonilno silo paliativne oskrbe v Sloveniji. Pogovor nam razkrije pogled na področja o katerih nas večina ve premalo.

V rubriki Biti vzgojitelj nas Dragica Motik seznani z življenjem in delom Jurija Japlja: duhovnika in jezikoslovca. Branje popestri pesem Če daješ, nisi nikoli sam Lidije Golc. Predstavljamo govor Irme Veljić ob slovesu Bože Prestor, poklicu predane učiteljice. V njem avtorica izraža svojo hvaležnost za prijateljčino življenje in delo. V rubriki objavljamo zadnjega od treh delov prispevka Branka Kodermana o domoljubja oropani šoli v Sloveniji.

Rubrika Vzgojni načrt se začne s člankom Nine Benčina, ki piše o romih v izobraževalnem sistemu in njihovih neenakih možnostih za šolanje. Kim Obaha razmišlja o razumevanju in vzpodbujanju samozavesti pri otrocih in tudi odraslih. Tone Kores nam odkrije pogled na zasvojenost, odnose in samoregulacijo ter zaključi z mislijo, da je kljub težavam zasvojenost možno premagati. Sledi pesem Primoža Roglja z naslovom Sreča.

Rubrika Starši prinaša razmišljanja Lucije Ademoski, ki primerja knjige z zaslonskimi mediji ter predstavi razliko med njimi. Nika Cuderman seznanja z vlogo staršev v zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami.

V Področjih vzgoje dr. Milček Komelj predstavi delo slikarja Jožefa Muhoviča: Slika iz knjige Milana Dekleva in Jožefa Muhoviča In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi), ki krasi ovitek revije, v članku pa opiše druženje slike in pesmi na poteh oznanjanja lepote. Nives Ličen piše o starosti prijazni univerzi, ki izvaja različne vrste študija namenjene starejšim osebam.

Slavko Rebec v Duhovnem izzivu predstavi članek Vedno isto. Res isto? In nas postavi pred dejstvo nenehnih, neopaznih sprememb.

Izkušnje nam predstavi Breda Urankar, ki se posveti projektu FLL (First Lego League) in predstavi prednosti projektnega dela. Suzana Ravnikar Bele pa spregovori o borilnih veščinah, ki vodijo do boljših vrednot.

V rubriki Bralni namig predstavljamo nekaj dobrih knjig, ki bodo v pomoč učiteljem, vzgojiteljem in staršem, predstavljamo pa tudi knjigi o pomembnih ljudeh naše zgodovine.

 

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase. 

Revija izide štirikrat letno, naročnina  je 23 €. Letna naročnina na revijo je tudi lepo in koristno darilo; lahko jo komu podarite. Naročite lahko tudi posamezni izvod - številko 92 lahko za samo 5,80 € naročite tukaj.

Revijo Vzgoja lahko naročite po telefonu 01/43-83-983 ali na elektronski pošti: revija.vzgoja@rkc.si.

 

Vabljeni k branju!

V razmislek

Zapostavljen. Ožigosan. Zasmehovan. Stigmatiziran. Z občutkom nemoči. Zmeden.

Spoštovan. Cenjen. Sprejet. Srečen.

Kljub vsemu. Kljub drugačnosti. Kakršnikoli.

 

Kako otroku pomagati iz prve vrstice v drugo; iz temnejšega v svetlejše?

V reviji Vzgoja (št. 86/2020) smo objavili vrsto člankov o pristopih, o izkušnjah učiteljev in mnenju stroke.

Vabimo k branju, učenju in bogatenju. Članke najdete tu.

Klub Vzgoja

Klub Vzgoja je namenjen podpori delovanja dejavnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Združuje ljudi, ki z nami delijo vrednote. Trudimo se biti blizu človeku v vseh njegovih razsežnostih, soustvarjati odgovornega posameznika, trdno družino, dobro šolo ter pošteno in prijazno družbo.

Pomemben del našega delovanja je odvisen od darovanja – znanja, prostovoljnega dela, pa tudi denarja. Brez tega žal ne gre. In pri tem vas prosimo in vabimo, da nam pomagate. Če čutite, da je naše delo pomembno in če zmorete, ga podprite tudi s svojim darom, katerega višino določite sami. Vsak dar nam bo v pomoč.

Vse, ki želite podpreti našo dejavnost, vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.

Iz nove Vzgoje

"Izobraževanje, kot vemo, je zamišljeno kot preoblikovanje. Vzgajati pomeni tvegati in sedanjosti ponuditi upanje, ki lahko razbije determinizem in fatalizem, o katerih nas sebičnost močnih, konformizem šibkih in ideologija utopistov prepričujejo, da je edina pot naprej." 

Marko Weilguny, Vzgoja 92, str. 13-14.


"Vizija, ki jo prinaša Svetovno vzgojno zavezništvo, nas najprej usmerja k 'edinosti v različnosti'. To je zelo težka pot svobode. Sprejemati drugega v tem in s tem, kar je. Z danostmi in omejitvami."

Matevž Vidmar, Vzgoja 92, str. 17-19.


"Danes spoznavamo, da se človek dobesedno uči vse življenje, še več, da z učnejm ohranja svoje sposobnosti. Dogaja se nekaj izredno zanimivega: znanost odkriva, kako se lahko ljudje zdravo starajo in naša civilizacija z vitalnimi starejšimi ljudmi veliko pridobiva.​​​​​​"

Nives Ličen, Vzgoja 92, str. 41-42.


"Gre za psihofizično športno dejavnost, pri kateri sta v ospredju disciplina in vztrajnost. Pritegnila me je takoj, ko sem jo začela raziskovati. V njej sem videla priložnost, da naredim nekaj dobrega za svoje telo, um in duha, da se umaknem in odklopim od vsakodnevnih pritiskov, pričakovanj in aktivnosti."

Suzana Ravnikar Bele, Vzgoja 92, str. 45-46.

Naročite revijo Vzgoja

"V reviji je veliko zanimivih in praktičnih prispevkov o vzgoji, o delu v razredu in vrtcu, zanimivi so pogovori s strokovnjaki. Revijo smo uporabili tudi v šoli za starše." Helena

    "Revija mi je všeč, ker v njej najdem članke, ki so na visoki strokovni ravni, so zelo praktični in ponujajo ideje, rešitve, namige za vsakodnevno delo z otroki na področju izobraževanja, so zelo aktualni." Marija

    Iz knjige: Trontelj, Jože (2014): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.

    "Na svobodo v smislu neoliberalizma gledamo kot na neuspešen eksperiment naše dobe. Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. /.../ Svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan." (Trontelj, str. 48)


    "Ko se za nekaj odločamo in ne izberemo tistega, k čemur nas nagovarjajo sebičnost, koristoljubje, lenobnost ali impulz, ampak se zaradi nekega ozira odločimo drugače, je ta ozir morda vrednota. Preprosto merilo za etičnost je, ali o nečem lahko rečemo, da je prav, da je dobro in da je lepo." (Trontelj, str. 62)


    "Argument spolzkega klanca se večkrat uporablja kot svarilo pred postopno liberalizacijo etičnih prepovedi. Ko stopite na tak klanec, vam že po nekaj korakih spodrsne. Padete in drčite vse hitreje navzdol, ustavite se šele na dnu. /.../ Nekateri libertarni misleci se iz argumenta spolzekga klanca norčujejo in obstoj tega mehanizma zanikajo. A prav v etiki imamo vrsto prepričljivih primerov." (Trontelj, str. 103)


    "Morda nam bo ravno skrajnost utilitarne filozofske etike pomagala, da se uspešno upremo vztrajnim pritiskom, da se ponovno dovoli instrumentalizacija človeških bitij: poraba teles in življenj enih za interese drugih.

    Prav bo, da se zavemo: malo je verjetno, da bi človečnost in človekove pravice v času naših življenj slavile kako večjo zmago. A storimo, kar moremo, da vsaj ne bo velikih porazov. V nevarnosti bomo, ko bomo pozabili holokavst in ne bomo prepoznali spet in spet na novo vznikajočih idej, iz katerih je zrasel." (Trontelj, str. 218)


    "Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, a človekovimi pravicami vred - če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in sedanja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena." (Trontelj, str. 207)


    "Danes je jasno, da je preživetje človeške vrste odvisno od sposobnosti, da zamenja kratkoročne interese posameznikov in omejenih skupin za interese globalnega človeštva. Da bi se to lahko zgodilo, je najprej nujen uvid v naravo, globino in resnost problemov, ki so pred nami. Nato je nepogrešljiva odločenost za reševanje. Nazadnje pa so potrebni mehanizmi, ki bodo spremenili cilje svetovnega gospodarstva in vedenje ljudi na vseh ravneh in nato poskrbeli za njihovo uresničenje." (Trontelj, str. 37)

    Pedičkova misel

    "Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo."

    Franc Pediček

    Iz knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

    "Kaj naj bi bil nezaslužen, milosten dar, ki človeka spremeni, - ki ga nenadoma naredi svetlega in čistega, če ne samorazkritje absolutnega - blagosti?

    "Daj dar za dar - / mi pravi blagi dih - / spreminjaj tudi ti!" Spreminaj v blagosti, v dobroti druge, - spreminjaj vesolje! In pesnik se res vzgiba v dobroto, ki se daje otroku s premraženo prošnjo, starcu, beraču, umirajoči čebeli."

    Vladimir Truhlar, str. 225, Iz: Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki