Izšla je že 97. številka Vzgoje

V žarišču 97. številke Vzgoje razmišljamo o otroškem srcu - o začetkih vzgoje, kako se otroci učijo, o vzgoji z ljubeznijo, beremo razmišljanje o tem kdo je otrok, kaj je drža ponižnosti in kako pristopati k učenju, predstavimo pogled na spodbudno učno okolje v vrtcu, se posvetimo srčnosti in vzgoji.

V rubriki Naš pogovor je gostja Silva Šinkovca Mateja Leskovar Polanič, ravnateljica Osnovne šole Stročja vas.

V nadaljevanju lahko beremo o rezilientnosti v šoli, o Academii operosorum Labacensium - predhodnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti, o vonju učencev in učiteljih, spodbujanju bralnih navad na razredni stopnji, čuječem starševstvu, spolni vzgoji na podlagi čustev in moderne tehnologije, klasični glasbi v predšolskem obdobju, obravnavi ljudskih običajev pri pouku slovenščine in še čem.

Dr. Miček Komelj nam tokrat predstavi delo Milana Eriča NGC 111 primavera, ki je marčevsko naslovnico Vzgoje obleklo v pomladne barve.

V rubriko Nova spoznanja smo vključili kratke predstavitve dveh diplomskih del in ene doktorske disertacije iz pedagoškega področja.

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase.

Revija izide štirikrat letno, naročnina za leto 2023 je 26 €. Letna naročnina na revijo je tudi lepo in koristno darilo. Naročite lahko tudi posamezni izvod - cena zanj je za samo 6,60 €.

Revijo Vzgoja lahko naročite tudi po e- pošti revija.vzgoja@rkc.si ali po telefonu 01/43-83-983.

Vabljeni k branju!

Naročilo revije Vzgoja

Vabimo Vas k naročilu na revijo Vzgoja; revijo za učitelje, vzgojitelje in starše. Revija izhaja že 25 let, štirikrat letno.

V reviji se posvečamo vsebinam in vprašanjem, ki se dotikajo vzgoje in osebnostne rasti mladih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter drugih formalnih in neformalnih ustanovah. Posebno pozornost namenjamo tudi vzgoji v družinah.

Prepričani smo, da je sistematična skrb za vzgojo pri nas izredno pomembna; radi bi prispevali k razvoju talentov, k celostnemu razvoju osebnosti, k razvoju odgovornih, poštenih in pogumnih bodočih odraslih.

Stremimo k temu, da so članki v reviji izkušenjski in strokovni ter kot taki razumljivi in v pomoč staršem, učiteljem in vzgojiteljem ter vsem, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja.

Vabimo Vas, da si privoščite kakovostno branje in ga ponudite tudi svojim sodelavcem, prijateljem in sorodnikom. Letna naročnina je samo 26 €.

Toplo vabljeni, da se nam pridružite!

Naročite si dobro branje!

V razmislek

Zapostavljen. Ožigosan. Zasmehovan. Stigmatiziran. Z občutkom nemoči. Zmeden.

Spoštovan. Cenjen. Sprejet. Srečen.

Kljub vsemu. Kljub drugačnosti. Kakršnikoli.

Kako otroku pomagati iz prve vrstice v drugo; iz temnejšega v svetlejše?

V reviji Vzgoja (št. 86/2020) smo objavili vrsto člankov o pristopih, o izkušnjah učiteljev in mnenju stroke.

Vabimo k branju, učenju in bogatenju. Članke najdete tu.

Klub Vzgoja

Klub Vzgoja je namenjen podpori delovanja dejavnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Združuje ljudi, ki z nami delijo vrednote. Trudimo se biti blizu človeku v vseh njegovih razsežnostih, soustvarjati odgovornega posameznika, trdno družino, dobro šolo ter pošteno in prijazno družbo.

Pomemben del našega delovanja je odvisen od darovanja – znanja, prostovoljnega dela, pa tudi denarja. Brez tega žal ne gre. In pri tem vas prosimo in vabimo, da nam pomagate. Če čutite, da je naše delo pomembno in če zmorete, ga podprite tudi s svojim darom, katerega višino določite sami. Vsak dar nam bo v pomoč.

Vse, ki želite podpreti našo dejavnost, vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.

Iz nove Vzgoje

"In če je tradicionalno naša glava povezana z razsežnostmi razuma, namenov in zaznavanja, potem je srce v prvi vrsti povezano z razsežnostjo skrbi. Med obojim pa mora biti v okviru vzgoje vzpostavljen dinamičen odnos. Le na ta način lahko izključno pozornost na vidike avtonomije, samostojnosti in individualnosti dopolnimo z etično še bolj osrednjimi pojmi odnosa, skrbi za druge in zase ter moralne občutljivosti."

Mateja Centa Strahovnik, Vzgoja 97, str. 17-18.

"Učitelj z otroki in mladostniki preživi veliko ustvarjalnega časa, v katerem mora ustrezno uravnovešati zunanje (objektivne) in notranje (subjektivne) okoliščine (učne pogoje), da bi omogočal in spodbujal aktivno udeležbo vsakega ter ustvarjal interaktivno in konstruktivno učno okolje. Pomoč, ki jo učenec potrebuje v procesu učenja, mora biti načrtovana v smislu podpore, ki je ves čas usmerjena v razvijanje čim večje samostojnosti, odgovornosti in kompetentnosti posameznika."

Petra Žnidar Kozole, Vzgoja 97, str. 22-23.

"Branje je osnovna veščina, ki jo ljudje v sodobnem svetu potrebujemo za vsakodnevno sporazumevanje s svetom. Učenci razvijajo osnovne bralne zmožnosti že od prvega razreda, najprej s spoznavanjem črk, nato s pisanjem in branjem krajših besedil. Večini otrok so pravljice zelo pri srcu, ko pa morajo začeti brati sami, jih veselje mine, saj je branje svojevrsten napor."

Tina Šifrer Gazvoda, Vzgoja 97, str. 31-32.

"Situacije, ki so povezane s spolnostjo in telesnostjo, se vedno prekrijejo z določenimi čustvi. Velikokrat so to intenzivna čustva, in če tega ne upoštevamo, kljub še tako dobri podlagi in usmeritvam na ravni posameznih tem spolne vzgoje sporočilo ne bo padlo na plodna tla. Če želimo z otroki res iskreno govoriti o spolnosti, ljubezni, spolnih odnosih, varanju, spolnih zlorabah, pornografiji … moramo nujno govoriti tudi o čustvih in s čustvi."

Benjamin Tomažič, Vzgoja 97, str. 38-39.

Naročite revijo Vzgoja

"V reviji je veliko zanimivih in praktičnih prispevkov o vzgoji, o delu v razredu in vrtcu, zanimivi so pogovori s strokovnjaki. Revijo smo uporabili tudi v šoli za starše." Helena

"Revija mi je všeč, ker v njej najdem članke, ki so na visoki strokovni ravni, so zelo praktični in ponujajo ideje, rešitve, namige za vsakodnevno delo z otroki na področju izobraževanja, so zelo aktualni." Marija

Iz knjige: Trontelj, Jože (2014): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.

"Na svobodo v smislu neoliberalizma gledamo kot na neuspešen eksperiment naše dobe. Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. /.../ Svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan." (Trontelj, str. 48)

"Ko se za nekaj odločamo in ne izberemo tistega, k čemur nas nagovarjajo sebičnost, koristoljubje, lenobnost ali impulz, ampak se zaradi nekega ozira odločimo drugače, je ta ozir morda vrednota. Preprosto merilo za etičnost je, ali o nečem lahko rečemo, da je prav, da je dobro in da je lepo." (Trontelj, str. 62)

"Argument spolzkega klanca se večkrat uporablja kot svarilo pred postopno liberalizacijo etičnih prepovedi. Ko stopite na tak klanec, vam že po nekaj korakih spodrsne. Padete in drčite vse hitreje navzdol, ustavite se šele na dnu. /.../ Nekateri libertarni misleci se iz argumenta spolzekga klanca norčujejo in obstoj tega mehanizma zanikajo. A prav v etiki imamo vrsto prepričljivih primerov." (Trontelj, str. 103)

"Morda nam bo ravno skrajnost utilitarne filozofske etike pomagala, da se uspešno upremo vztrajnim pritiskom, da se ponovno dovoli instrumentalizacija človeških bitij: poraba teles in življenj enih za interese drugih.

Prav bo, da se zavemo: malo je verjetno, da bi človečnost in človekove pravice v času naših življenj slavile kako večjo zmago. A storimo, kar moremo, da vsaj ne bo velikih porazov. V nevarnosti bomo, ko bomo pozabili holokavst in ne bomo prepoznali spet in spet na novo vznikajočih idej, iz katerih je zrasel." (Trontelj, str. 218)

"Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, a človekovimi pravicami vred - če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in sedanja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena." (Trontelj, str. 207)

"Danes je jasno, da je preživetje človeške vrste odvisno od sposobnosti, da zamenja kratkoročne interese posameznikov in omejenih skupin za interese globalnega človeštva. Da bi se to lahko zgodilo, je najprej nujen uvid v naravo, globino in resnost problemov, ki so pred nami. Nato je nepogrešljiva odločenost za reševanje. Nazadnje pa so potrebni mehanizmi, ki bodo spremenili cilje svetovnega gospodarstva in vedenje ljudi na vseh ravneh in nato poskrbeli za njihovo uresničenje." (Trontelj, str. 37)

Pedičkova misel

"Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo."

Franc Pediček

Iz knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

"Kaj naj bi bil nezaslužen, milosten dar, ki človeka spremeni, - ki ga nenadoma naredi svetlega in čistega, če ne samorazkritje absolutnega - blagosti?

"Daj dar za dar - / mi pravi blagi dih - / spreminjaj tudi ti!" Spreminaj v blagosti, v dobroti druge, - spreminjaj vesolje! In pesnik se res vzgiba v dobroto, ki se daje otroku s premraženo prošnjo, starcu, beraču, umirajoči čebeli."

Vladimir Truhlar, str. 225, Iz: Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki