Izšla je 103. številka Vzgoje

Naslov Uvodnika urednika Silva Šinkovca je Zastonjskost. V njem razmišlja, da se najpomembnejše stvari v življenju zgodijo zastonjsko in taki so tudi pomembni odnosi, ki izvirajo iz ljubezni.

Žarišče 103. Vzgoje nosi naslov Primarna vzgoja in logopedagogika. V uvodnem članku Maks Lenart Černelč poda svoje misli o moči človeškega duha kot jo on občuti in kot jo je predstavil na mednarodnem logoterapevtskem simpoziju. Preberemo lahko povzetek predavanja Heidi Schönfeld, ki se je dotaknila Franklove diagnoze časa in naše sedanjosti. Sebastjan Kristovič predstavi logopedagogiko kot inovativen holističen vzgojno-izobraževalni pristop. Klara Ramovš podaja strokovni pogled na logoterapijo in umetnost poslušanja. Slobodan Vujasinović je pripravil članek v katerem odpira pogled na zdravilno moč kljubovalne moči duha kot jo doživlja v svoji medicinski praksi. V drugem članku Maks Lenart Černelč deli izkušnjo svojega uspešnega premagovanja izzivov telesne oviranosti z močjo družinske ljubezni. Octavian Machidon pa se dotakne telesne samopodobe in vpliva medijev nanjo.

V rubriki Naš pogovor je Silvo Šinkovec gostil Sonjo Molek Cestnik, prostovoljko pri Društvu Samarijan. Pogovarjala sta se o Marjanu Žvegliču, ustanovitelju omenjenega društva.

V rubriki Biti vzgojitelj spoznamo pedagoške vidike Trubarjevega dela o katerem piše Matija Nared. Tina Zobec Pirnat nas seznani z možnostmi sprostitve na delovnem mestu. Iz osebne izkušnje Sonje Žežlina pa izvemo o avtentičnem učenju na srednji zdravstveni šoli.

V rubriki Vzgojni načrt je Gregor Dovč svoj članek naslovil Metoda in izkušnja supervizije na Glasserjevi kakovostni šoli. Liliana Vižintin pa piše o nevroedukaciji.

V rubriki Starši nam v svojem drugem članku Octavian Machidon razkrije umetno inteligenco in izzive povezane z njo. Petra Vrh Vrezec opiše izkušnjo približevanja opere otrokom kot čarobne glasbene pustolovščine.

V rubriki Področja vzgoje dr. Milček Komelj predstavi delo slikarja Albina Lugariča: Brez naslova. Melita Trdin v svojem članku z nami deli izkušnjo predšolskih otrok pri spoznavanju in igranju v gozdu.

V rubriki Duhovni izziv lahko preberemo kratke misli Janka Jarca s skupnim naslovom Bistvo je očem skrito. Boris Kham pa z nami deli utrinek ob Sončni pesmi.

V rubriki Izkušnje lahko preberemo članek Maje Cerar Jeretina o soočanju vrtca z medkulturnostjo in vključevanjem otrok tujcev in prispevek o dnevih evropske kulturne dediščine o kateri je pisala Tilka Jakob. Urška Žen piše o uspešnem delu dijaške skupnosti na Gimnaziji Antona Aškerca.

Rubrika Nova spoznanja prinaša kratki predstavitvi dveh magistrskih del s pedagoškega področja.

V rubriki Bralni namig pa predstavljamo dve knjigi s področja vzgoje in izobraževanja, ki bodo v pomoč učiteljem in staršem.

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase.

Revija izide štirikrat letno, naročnina za leto 2024 je 26 €. Letna naročnina na revijo je tudi lepo in koristno darilo. Naročite lahko tudi posamezni izvod - cena zanj je za samo 6,60 €.

Revijo Vzgoja lahko naročite tudi po e- pošti revija.vzgoja@rkc.si ali po telefonu 01/43-83-983.

Vabljeni k branju!

100. številka revije Vzgoja - okrogla miza

Ob 100. številki revije Vzgoja s strokovnjaki o vzgoji. Z nami so bili poleg urednika p. dr. Silva Šinkovca, dr. Simona Kustec, dr. Sebastjan Kristovič, Marijana Kolenko, Štefan Krapše in Tatjana Jakovljević. Hvala vsem za besede spodbude ob jubileju in modre misli o vzgoji!

Pri sv. Jakobu v Ljubljani je 15. 2. 2024 potekala okrogla miza ob 100. številki revije Vzgoja z naslovom Okolje v katerem mladi odraščajo, ki jo je organiziralo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Začelo se je s sveto mašo, ki jo je daroval urednik revije p. dr. Silvo Šinkovec, pri njej pa je prepeval bas baritonist Marcos Fink, ki je zbranim zapel tudi ob uvodu okrogle mize. Na njej so sodelovali urednik Šinkovec, dr. Simona Kustec, nekdanja ministrica za izobraževanje znanost in šport ter redna profesorica na Univerzi na Primorskem; Marijana Kolenko ravnateljica OŠ Lava; Tatjana Jakovljević, univ. dipl. prof. defektologije, specialna pedagoginja, zaposlena v vrtcu Antona Medveda Kamnik; dr. Sebastjan Kristovič, redni profesor iz področja psihologije na Univerzi Alma Mater Eruopaea, ter Štefan Krapše, odgovorni urednik revije Educa.

Izjava za javnost - posnetek

Okrogla miza - posnetek

Obzorja duha (TV SLO 1), 21. 4. 2024

Naročilo revije Vzgoja

Vabimo Vas k naročilu na revijo Vzgoja; revijo za učitelje, vzgojitelje in starše. Revija izhaja že 25 let, štirikrat letno.

V reviji se posvečamo vsebinam in vprašanjem, ki se dotikajo vzgoje in osebnostne rasti mladih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter drugih formalnih in neformalnih ustanovah. Posebno pozornost namenjamo tudi vzgoji v družinah.

Prepričani smo, da je sistematična skrb za vzgojo pri nas izredno pomembna; radi bi prispevali k razvoju talentov, k celostnemu razvoju osebnosti, k razvoju odgovornih, poštenih in pogumnih bodočih odraslih.

Stremimo k temu, da so članki v reviji izkušenjski in strokovni ter kot taki razumljivi in v pomoč staršem, učiteljem in vzgojiteljem ter vsem, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja.

Vabimo Vas, da si privoščite kakovostno branje in ga ponudite tudi svojim sodelavcem, prijateljem in sorodnikom. Letna naročnina je samo 26 €.

Toplo vabljeni, da se nam pridružite!

Naročite si dobro branje!

V razmislek

Zapostavljen. Ožigosan. Zasmehovan. Stigmatiziran. Z občutkom nemoči. Zmeden.

Spoštovan. Cenjen. Sprejet. Srečen.

Kljub vsemu. Kljub drugačnosti. Kakršnikoli.

Kako otroku pomagati iz prve vrstice v drugo; iz temnejšega v svetlejše?

V reviji Vzgoja (št. 86/2020) smo objavili vrsto člankov o pristopih, o izkušnjah učiteljev in mnenju stroke.

Vabimo k branju, učenju in bogatenju. Članke najdete tu.

Klub Vzgoja

Klub Vzgoja je namenjen podpori delovanja dejavnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Združuje ljudi, ki z nami delijo vrednote. Trudimo se biti blizu človeku v vseh njegovih razsežnostih, soustvarjati odgovornega posameznika, trdno družino, dobro šolo ter pošteno in prijazno družbo.

Pomemben del našega delovanja je odvisen od darovanja – znanja, prostovoljnega dela, pa tudi denarja. Brez tega žal ne gre. In pri tem vas prosimo in vabimo, da nam pomagate. Če čutite, da je naše delo pomembno in če zmorete, ga podprite tudi s svojim darom, katerega višino določite sami. Vsak dar nam bo v pomoč.

Vse, ki želite podpreti našo dejavnost, vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.

Iz nove Vzgoje

"V najtežjih trenutkih, ko posamezniki trpijo ali jih je strah, ko se znajdejo v novih situacijah, ki morda ogrožajo njihovo življenje, in ko so žalostni, obupani ter razočarani, ko izgubijo vse, v kar so verjeli ali imeli, ko ne verujejo, prehod na sprejemanje situacije in pomiritev z njo lahko predstavlja veliko težavo. V takih trenutkih soočanja z izzivi je opora skupnosti - njena prisotnost, razumevanje in konkretna dejanja - zelo pomembna."

Maks Lenart Černelč, Vzgoja 103, str. 12-14.

"Da kdo posluša, mora biti v sebi miren, le malo pozoren na zunanje dražljaje, odprt za stvari, ki z njim niso v zvezi, in imeti mora dovolj časa. Čas, ki si ga vzamemo za poslušanje – in za to ga je res treba zagotoviti – je pravo darilo drugemu, z njim mu sporočamo: »Glej, zame si tega vreden!« Seveda pa ima dejavno poslušanje samopresežno nasprotje, in sicer govorčevo jedrnatost."

Klara Ramovš, Vzgoja 103, str. 12-14.

"Ohranjanje zdrave telesne samopodobe je ključnega pomena, saj lahko zgrešene predstave vodijo do povišane stopnje depresije, tesnobe in stresa ter ovirajo razvoj socialnih veščin, posledično pa prepogosto načnejo tudi fizično zdravje, saj vodijo v motnje hranjenja in povzročajo podhranjenost."

Octavian M. Machidon, Vzgoja 103, str. 19-20.

"Hkrati je bilo treba druge otroke spodbuditi k sodelovanju, saj je tudi to del socialnih veščin, ki jih otroci v vrtcu lahko pridobijo. Ob tem strokovni delavci poskrbijo, da otroci spoznajo drug drugega, se naučijo komunicirati na različne načine. Vloga odraslih v oddelku je tudi priprava različnih didaktičnih sredstev, ki otroku, ki mu je slovenščina drugi jezik, pomagajo pri učenju jezika, pridobivanju zaupanja in medsebojne navezanosti."

Maja Cerar Jeretina, Vzgoja 103, str. 46-47

Naročite revijo Vzgoja

"V reviji je veliko zanimivih in praktičnih prispevkov o vzgoji, o delu v razredu in vrtcu, zanimivi so pogovori s strokovnjaki. Revijo smo uporabili tudi v šoli za starše." Helena

"Revija mi je všeč, ker v njej najdem članke, ki so na visoki strokovni ravni, so zelo praktični in ponujajo ideje, rešitve, namige za vsakodnevno delo z otroki na področju izobraževanja, so zelo aktualni." Marija

Iz knjige: Trontelj, Jože (2014): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.

"Na svobodo v smislu neoliberalizma gledamo kot na neuspešen eksperiment naše dobe. Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. /.../ Svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan." (Trontelj, str. 48)

"Ko se za nekaj odločamo in ne izberemo tistega, k čemur nas nagovarjajo sebičnost, koristoljubje, lenobnost ali impulz, ampak se zaradi nekega ozira odločimo drugače, je ta ozir morda vrednota. Preprosto merilo za etičnost je, ali o nečem lahko rečemo, da je prav, da je dobro in da je lepo." (Trontelj, str. 62)

"Argument spolzkega klanca se večkrat uporablja kot svarilo pred postopno liberalizacijo etičnih prepovedi. Ko stopite na tak klanec, vam že po nekaj korakih spodrsne. Padete in drčite vse hitreje navzdol, ustavite se šele na dnu. /.../ Nekateri libertarni misleci se iz argumenta spolzekga klanca norčujejo in obstoj tega mehanizma zanikajo. A prav v etiki imamo vrsto prepričljivih primerov." (Trontelj, str. 103)

"Morda nam bo ravno skrajnost utilitarne filozofske etike pomagala, da se uspešno upremo vztrajnim pritiskom, da se ponovno dovoli instrumentalizacija človeških bitij: poraba teles in življenj enih za interese drugih.

Prav bo, da se zavemo: malo je verjetno, da bi človečnost in človekove pravice v času naših življenj slavile kako večjo zmago. A storimo, kar moremo, da vsaj ne bo velikih porazov. V nevarnosti bomo, ko bomo pozabili holokavst in ne bomo prepoznali spet in spet na novo vznikajočih idej, iz katerih je zrasel." (Trontelj, str. 218)

"Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, a človekovimi pravicami vred - če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in sedanja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena." (Trontelj, str. 207)

"Danes je jasno, da je preživetje človeške vrste odvisno od sposobnosti, da zamenja kratkoročne interese posameznikov in omejenih skupin za interese globalnega človeštva. Da bi se to lahko zgodilo, je najprej nujen uvid v naravo, globino in resnost problemov, ki so pred nami. Nato je nepogrešljiva odločenost za reševanje. Nazadnje pa so potrebni mehanizmi, ki bodo spremenili cilje svetovnega gospodarstva in vedenje ljudi na vseh ravneh in nato poskrbeli za njihovo uresničenje." (Trontelj, str. 37)

Pedičkova misel

"Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo."

Franc Pediček

Iz knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

"Kaj naj bi bil nezaslužen, milosten dar, ki človeka spremeni, - ki ga nenadoma naredi svetlega in čistega, če ne samorazkritje absolutnega - blagosti?

"Daj dar za dar - / mi pravi blagi dih - / spreminjaj tudi ti!" Spreminaj v blagosti, v dobroti druge, - spreminjaj vesolje! In pesnik se res vzgiba v dobroto, ki se daje otroku s premraženo prošnjo, starcu, beraču, umirajoči čebeli."

Vladimir Truhlar, str. 225, Iz: Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki