Česa bi se lotili, če bi vedeli, da vam ne more spodleteti?

Robert Schuller

Območna skupnost Ljubljana

Sedež delovanja: Ljubljana (prostori ob župniji sv. Jakob, Rožna ulica 2, Ljubljana)

Predsednik/ca OS oz. kontaktna oseba: Helena Kregar, helena.kregar@gmail.com, 041-455-403

Duhovni asistent: p. dr. Silvo Šinkovec

Osnovni podatki

Območna skupnost Ljubljana se je razvijala skupaj z nastajanjem DKPS od leta 1989 dalje. Prvi predsednik je bil Pavle Šijanec, od 1997 do 2003 je skupnost vodil Alojz Keber, od 2003 dalje pa Helena Kregar. Skupnost vodi odbor, v katerem je sedem članov, srečujejo pa se pod duhovnim vodstvom p. mag. Silva Šinkovca. Odbor je v zadnjih letih organiziral redna mesečna srečanja in pedagoške sv. maše ter sodeloval pri vseh dejavnostih in prireditvah DKPS. Skrbi za obveščanje preko elektronske pošte in z si prizadeva imeti stike s čim več člani prav preko organizacij srečanj. Območna skupnost Ljubljana ima okrog 120 članov s področja Ljubljane in okolice ter tistih, ki so iz področij, ki svoje območne skpnosti nimajo.

Dejavnosti

Območna skupnost Ljubljana v zadnjih letih živahno deluje. Mesečne pedagoške sv. maše so vsak četrti ponedeljek v mesecu. Te želimo približati čim več članom tako, da sv. mašo darujemo tudi za prošnje in namene posameznikov. Organiziramo tudi pedagoške pogovore in Slomškove večere. Večeri se navadno začenjajo z glasbo in duhovno mislijo, po predavanju pa se v pogovoru razvije izmenjava mnenj, oblikovanje stališč in se pogosto zaključi s spoznanjem, da bi lahko in da bi morali o izbrani temi še veliko in poglobljeno govoriti. Na srečanjih so bili v preteklih letih izpostavljeni problemi šole in našega poklica, ki jih vsak posameznik nosi in rešuje po svojih najboljših močeh. Vsak pogovor, vsaka izmenjava pogledov in možnosti za drugačen pristop, so nam dragoceni. Kako živeti in mladim posredovati življenjske in krščanske vrednote skozi živ odnos z njimi, je  zagotovo za vsakega učitelja stalna naloga in večni izziv. Pogovori pomagajo učitelju pri vztrajanju  in zaupanju v misli: "Učiteljeva naloga je temeljna. Samo učitelji zmorejo posredovati vrednote, oblikovati držo, vplivati na obnašanje in nuditi vsakemu učencu možnost, da postane dober državljan."

 

DOGODKI V OS LJUBLJANA

Otroci in teorija spola - predavanje

OS Ljubljana vabi v četrtek, 26. marca ob 19h na predavanje mag. Mojce Belcl Magdič z naslovom "Otroci in teorija spola". Predavanje bo v dvorani cerkve Sv. Jakoba v Ljubljani, Rožna 2

Joga in krščanstvo – večer z mag. Boštjanom Harijem

Na DKPS so v zadnjem času večkrat prišla vprašanja učiteljev, vzgojiteljev in pogosto tudi staršev, ki so se nanašala na vse pogostejšo prakso joge v vrtcu ali v nižjih razredih osnovne šole.

Zato sem se odločili na enega od naših večerov povabiti strokovnjaka za to področje – mag. Boštjana Harija.

Večer, posvečen jogi, je bil v četrtek, 16. januarja 2020 pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Predavatelj je v uvodu predstavil filozofske, duhovne in fizične temelje joge, ki je danes ena najpopularnejših tehnik za sproščanje, iskanje miru, boljšega počutja in celostnega zdravja. Seveda na zahodu jogo najpogosteje uporabljamo le za telesno dejavnost umirjanja in polnjenja z energijo, česar po predavateljevih besedah ne bi mogli imenovati joga. Izvajanje globljih in bolj pravilnih jogijskih vaj v nadaljevanju lahko vodi v zasvojenost, v duhovnost hinduizma, v smer samo odreševanja in na stranpoti krščanstva, v katerem imamo kot odrešenika le Jezusa Kristusa. Kako globoko bo prakticiranje jogijskih vaj poseglo v naše otroke, gotovo ni odvisno le od vaj, ki jih delajo v šoli, pač pa od celotnega duhovnega razvoja, za katerega morajo skrbeti predvsem starši.

V pogovoru po predavanju pa sta bili izpostavljeni dve ključni dilemi. Najprej vprašanje, zakaj ima prav joga tako široko odprta vrata v javne vrtce in šole, krščanstvo s svojimi znamenji

(od križa do molitve, jaslic in drugih tradicionalnih znamenj in dejavnosti), pa najpogosteje tesno zaprta vrata? In druga dilema: je prav, da smo do vstopanja joge v šolo skeptični, saj bi jo lahko pozdravili kot znamenje potrebe po duhovnosti v šoli.

Večer je prinesel vrsto odgovorov, odprl pa je tudi goro vprašanj. Zaključili smo ga s spoznanjem, da bi se želeli in morali o duhovnosti v šoli (kakšna, kako, koliko...) še veliko in zelo odprto pogovarjati. Upam, da bo to predavanje in pogovor lahko temelj našega nadaljnjega razmišljanja in tudi delovanja.

Helena Kregar, predsednica OS Ljubljana

S predavanjem z naslovom Jezuitske zvezde na Kitajskem in Ameriškem nebu, je dr. Južnič za DKPS pripravil pošten sprehod skozi zgodovino.

(14. novembra 2019)

V uvodu je orisal šolstvo v 17., 18. in 19. stoletju na Kranjskem ter nastanek in razvoj jezuitskega kolegija v Ljubljani. Predstavil nam je učitelje - velike slovenske jezuite, ki so se res kot zvezde zapisali na svetovno nebo znanosti. Spoznali smo življenje in delo Antona Marka Kapusa, ki je kot misijonar deloval v Sonori v Novi Španji - današnji Kaliforniji. Avgust Haallerstein je bil učitelj in znanstvenik na kitajskem dvoru, kjer je živel kot cesarjev astronom. Izredno zanimanje smo poslušalci pokazali za življenje treh bratov Gruber, jezuitov, od katerih je gotovo najslavnejši Gabriel Grbar - graditelj slavnega kanala za izsuševanje Ljubljanskega barja. Vsi trije bratje so bili učitelji našega velikega matematika Jurija Vege.

Predavanje je bilo podprto z zanimivim slikovnim gradivom starih risb, načrtov in instrumentov tedanjega časa, pa tudi s spominskimi znamkami. Pri izdaji teh znamk je dr. Južnič sodeloval kot strokovnjak, znanstvenik in zgodovinar. S tem izredno zanimivim predavanjem smo v društvu počastili 100 letnico ustanovitve Ljubljanske Univerze. Poseben čar je večeru dalo tudi dejstvo, da je predavanje potekalo prav v prostorih, kjer je pred nekaj stoletji deloval jezuitski kolegij. Čudovito se je zavedati korenin preteklosti, ki preko današnjega časa segajo v prihodnost. V društvu želimo še dolgo delovati v tem duhu.

Helena Kregar

Romanje po Slomškovi poti od Šentjerneja do Zagreba

Ob začetku počitnic smo se podali na 90km dolg del poti, po kateri je bl. A. M. Slomšek kot spiritual potoval leta 1837

V juliju 2017 je peščica vztrajnih romarjev, članov DKPS, prispela iz Stične v
Šentjernej sredi zares vročega sobotnega popoldneva. Obljubili smo si nadaljevanje
romanj po Slomškovi poti, a ne v tako vročih dneh. Kar deset let zapored smo ob
zaključku šolskega leta - v začetku julija - naredili kos poti, ki jo je bl. Slomšek kot
spiritual v Celovcu prehodil leta 1837. Zato smo nadaljevanje umestili v začetek
letošnjih »krompirjevih počitnic«, seveda v prepričanju, da bodo vremenske razmere
za dnevno 30 km dolgo hojo zelo ugodne.


V sobotnem jutru, 26. oktobra 2019, smo se le trije romarji (Vido, Marjanca in jaz) podali na
pot iz Šentjerneja skozi Kostanjevico na Krki in Škocjan, čez prelepe dolenjske griče
okrog Bučke do Rake na Dolenjskem. Prenočišče smo našli na Celinah nad Rako.
Bleščeče nadeljsko jutro se je začelo s sveto mašo v Raki, nato pa smo jo mahnili
proti Leskovcu. V Krškem se nam je pridružila še Karmen in proti Brežicam smo
korakali po nasipu akumulacije Save za HE Krško. Vroč dan brez oblačka na nebu
nam je vzbudil kar nekaj dvomov o pravi izbiri termina za romanje! V zgodnjem
večeru smo precej utrujeni prispeli v Dobovo, na cilj drugega dneva naše poti.
Ponedeljkovo megleno jutro je obetalo hladnejši dan, a čakalo nas je 29 km asfaltnih
cest skozi kraje in predmestja Zagreba. V Slomškovih časih je bila pot zagotovo
prijaznejša! Sredi delovnega dneva v Zagrebu je bila hoja po prometno natrpani Ilici
gotovo ena najbolj napornih od vseh dosedanjih poti. Okrog 5h popoldne smo jo
utrujeni in z razbolelimi naogami srečno zaključili v prelepi zagrebški katedrali.


Tako smo zaključili 90 km dolgo pot med Šentjernejem in Zagrebom. Veseli smo, da
nam ostaja volja in da nam vsako leto uspe narediti nov korak do cilja. Naslednje leto
je pred nami etapa med Zagrebom in Varaždinom skozi hrvaško romarsko središče
Marija Bistica.


Med potjo in med počitki prebiramo potopis, ki ga je v čudovitem življenjepisu bl. A.
M. Slomška spisal prelat dr. Fran Kovačič. Uživamo v duhovitih opisih dogodivščin,
srečanj in zanimivosti, ki jih opisuje Slomšek. Morda še drži star ruski pregovor, s
katerim Slomšek začenja svoj potopis: » Kdor prepotuje svet, mora postati modrejši.«

Zagotovo pa si romarji želimo, da bi naši napori pripomogli k Slomškovi beatifikaciji,
za katero vztrajno prosimo.


Helena Kregar

Galerija: Januarski Slomškov večer

Galerija: Prednovoletno srečanje

Galerija: Novembrski Slomškov večer

Galerija: okrogla miza 20. 9. 2012

Galerija: okrogla miza 22. 9. 2011

Galerija: Branje Svetega pisma

Galerija: Marčevski Slomškov večer 2014