Območna skupnost Ljubljana
Sedež delovanja: Ljubljana (prostori ob župniji sv. Jakob, Rožna ulica 2, Ljubljana)
Predsednik/ca OS oz. kontaktna oseba: Karmen Koprivec, karmen.koprivec@guest.arnes.si, 031 789 664
Duhovni asistent: p. dr. Silvo Šinkovec
Osnovni podatki
Območna skupnost Ljubljana se je razvijala skupaj z nastajanjem DKPS od leta 1989 dalje. Prvi predsednik je bil Pavle Šijanec, od 1997 do 2003 je skupnost vodil Alojz Keber, od 2003 dalje pa Helena Kregar. Skupnost vodi odbor, v katerem je sedem članov, srečujejo pa se pod duhovnim vodstvom p. mag. Silva Šinkovca. Odbor je v zadnjih letih organiziral redna mesečna srečanja in pedagoške sv. maše ter sodeloval pri vseh dejavnostih in prireditvah DKPS. Skrbi za obveščanje preko elektronske pošte in z si prizadeva imeti stike s čim več člani prav preko organizacij srečanj. Območna skupnost Ljubljana ima okrog 120 članov s področja Ljubljane in okolice ter tistih, ki so iz področij, ki svoje območne skpnosti nimajo.
Dejavnosti
Območna skupnost Ljubljana v zadnjih letih živahno deluje. Mesečne pedagoške sv. maše so vsak četrti ponedeljek v mesecu. Te želimo približati čim več članom tako, da sv. mašo darujemo tudi za prošnje in namene posameznikov. Organiziramo tudi pedagoške pogovore in Slomškove večere. Večeri se navadno začenjajo z glasbo in duhovno mislijo, po predavanju pa se v pogovoru razvije izmenjava mnenj, oblikovanje stališč in se pogosto zaključi s spoznanjem, da bi lahko in da bi morali o izbrani temi še veliko in poglobljeno govoriti. Na srečanjih so bili v preteklih letih izpostavljeni problemi šole in našega poklica, ki jih vsak posameznik nosi in rešuje po svojih najboljših močeh. Vsak pogovor, vsaka izmenjava pogledov in možnosti za drugačen pristop, so nam dragoceni. Kako živeti in mladim posredovati življenjske in krščanske vrednote skozi živ odnos z njimi, je zagotovo za vsakega učitelja stalna naloga in večni izziv. Pogovori pomagajo učitelju pri vztrajanju in zaupanju v misli: "Učiteljeva naloga je temeljna. Samo učitelji zmorejo posredovati vrednote, oblikovati držo, vplivati na obnašanje in nuditi vsakemu učencu možnost, da postane dober državljan."
Društveni dogodki
Termin društvenih dejavnosti v OS Ljubljana 2023/2024
1. Sv. maše za potrebe vzgoje
Prihajajoči datumi sv. maš za potrebe vzgoje
2. Svete maše za domovino
Vsako 1. soboto v mesecu bo ob 16.00 sv. maša za domovino v ljubljanski stolnici. Za domovino bomo molili na grobu Alojzija Šuštarja.
3. ostali društveni dogodki
datum | Aktivnost in predavatlej | Naslov | Kraj izvedbe in organizator predavanja |
September 2023 | 1.-7. 9. 2023 Teden vzgoje | Strpnost, sodelovanje, spoštovanje | Več na povezavi: https://www.dkps.si/duhovna-rast/teden-vzgoje#c1087 |
| 9. 9. 2023 Načrtovalni dan |
| Frančiškanski samostan Kamnik – ekipa DKPS
|
| 23. 9. 23 20. Slomškov dan | Mož beseda velja več kot kup zlata
| Ponikva in Slom – ekipa DKPS Več na: https://www.dkps.si/drustvo/slomskov-dan/20-slomskov-dan-2023 |
25. oktober 2023 | Natalija Hormuth |
| Zoom – prijave sprejema in organizira: Helena Kregar |
18. november 2023 | OŠ Notranjskega odreda Cerknica – ekipa DKPS | ||
14. december 2023 | Novoletno srečanje | Pogovor s Slomškovimi nagrajenci | Dvorana župnišča Sveti Jakob Ljubljana – Karmen Koprivec in Marija Žabjek |
17. ali 24. januar 2024 | Marjeta Krejči Hrastar | Pomoč pri premagovanju stresa
| Zoom – prijave sprejema in organizira: ??? (Marjanca Bregar, Alenka Brovč? ) |
8. februar 2024 |
| Obisk kulturne prireditve
| Karmen Koprivec |
20. marec 2024 | Mateja Rus | Vrednost življenja od rojstva do smrti
| Zoom – prijave sprejema in organizira: Marjana Korošec |
14. april 2024 | Uroš Perko | Vzgajati za medsebojne odnose (?)
| Zoom - prijave sprejema in organizira: Katarina Lenrčič |
Maj 2024 |
|
|
|
13. junij 2024 |
| Srečanje z novimi člani OS Ljubljana
|
|
___________________________________________
Vabilo OS Ljubljana - junij 2023
V četrtek 8. 6. 2023 je maša za potrebe vzgoje in srečanje s člani DKPS OS Ljubljana.
20. 6. 2023 ob 20.30 se bomo pridružili 24-urni molitveni verigi ob 32-letnici samostojne slovenske države. Molitev bo potekala preko zooma.
Vabljeni.
___
Mesečne svete maše za potrebe vzgoje
Prosite in se vam bo dalo (Mt 7,7) na obljublja Jezus. To nam služi kot vodilo, zato vsak mesec v Ljubljani pri svetem Jakobu. Pater Silvo Šinkovec kot duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, daruje mašo za potrebe vzgoje. Zbiramo se redno, praviloma, vsak drugi četrtek v mesecu. Na začetku šolskega leta smo določili namene mesečnih svetih maš: Za blagoslov šolskega leta, Mati Marija varuj naše mlade, za mlade, ki obupujejo nad življenjem, novoletno srečanje s Slomškovimi nagrajenci, za družine, za splošno kulturo, za mame in očete, ki so temelj vzgoje otrok in mladine, za telesno in duševno zdravje mladih in vseh, ki skrbijo za vzgojo, za maturante in uspešen zaključek šolskega leta.
Verjamemo, da je sveta maša največ, kar lahko naredimo za potrebe vzgoje. Živimo v času, ko nismo v stiku z Bogom. Ko nismo v stiku Bogom, se poruši odnos z ljudmi, s seboj in s stvarstvom. Naši mladi in vsi, ki delamo z njimi, si zaslužimo najboljše, Božje varstvo.
Zadnja sveta maša v tem šolskem letu bo 8. junija 2023 v zahvalo za šolsko leto in srečanje s člani DKPS.
Karmen Koprivec
Predavanje Tatjane Jakovljević: Izzivi duševnega zdravja pri otrocih - podprimo učitelje in vzgojitelje, 19. 4. 2023
Odmev na predavanje - zapisala Marija Pisk:
Preko Zoom aplikacije smo v sredo, 19. 4. 2023 prisluhnili zelo zanimivemu predavanju univ. dipl. prof. defektologije, gospe Tatjane Jakovljević, ki je specialna pedagoginja in razvojna terapevtka na področju zgodnje obravnave otrok s specifičnimi težavami. Predavanje je organiziralo DKPS.
Predavateljica nam je predstavila nevrološke in nevropsihološke zakonitosti razvoja otrokovih možganov, ki se razvijajo po stopnjah, in poudarila, kako zelo so višje miselne stopnje odvisne od nižjih in kako zelo je pomembno, da ima vsaka od njih dovolj možnosti za svoj razvoj. Pri tem je imela v prvi vrsti v mislih gibalni razvoj, ki je prva in osnovna stopnja v razvoju možganov, kajti razvoj možganov je pogojen z gibanjem. Tej stopnji sledi čustveni razvoj, v nadaljevanju pa še intelektualni. Pri oblikovanju in izgrajevanju vsake od teh stopenj ne moremo in ne smemo prehitevati. Močno vlogo ima pri tem gibanje, igra in socialno okolje. Zato je dolžnost nas, pedagoških delavcev, da otrokom pomagamo in jim omogočimo, da razvijejo te nižje centre v možganih.
Razloge za mnoga odstopanja, ki se kot moteči vedenjski vzorci otrok pojavljajo v vedno večjem številu, je povezala z današnjo realnostjo, ko so otroci vedno bolj in vedno pogosteje izpostavljeni potrošniškim in avdiovizualnim sredstvom, kot so računalniki, telefoni, tablice in TV ekran. Svoje doda tudi vpliv pesticidov v hrani, sevanja, težke kovine, umetne oploditve ipd. Vse to pušča močan odtis na populaciji današnjih otrok. Otroci svojih težav ne prerastejo in število urgentnih primerov se povečuje z veliko hitrostjo. Otrok s specifičnimi težavami je vedno več. To ni nekaj, kar bi se dogajalo samo pri nas, dogaja se po vsem svetu.
Zakaj tako? Tudi zato, ker je vse preveč močna tendenca po vse bolj zgodnji intelektualizaciji otrok. Treniranje višjih miselnih funkcij prehiteva otrokov razvoj in otroku odvzema možnost za razvijanje na nižjih stopnjah. Prevladujoče je čutiti pomanjkanje spontanega gibanja, spontane igre ter spontanega stika z okoljem, kar omogoča temeljni razvoj možganskega delovanja. Kako zelo smiselno je prav zaradi tega npr. učenje z gibom, o katerem slišimo vedno več in vedno pogosteje.
Nam, pedagoškim delavcem, je to predavanje prav gotovo spodbuda in smernica za čim večje vključevanje gibanja v učni proces. Z malo domišljije ga lahko vključimo prav v vsak predmet. Popolnoma se strinjam s predavateljico in lahko rečem, da so rezultati takega načina dela zelo hitro vidni.
Hvala društvu in hvala predavateljici. Zares je včasih dobro, da ob takem predavanju dobimo potrditve, da gre naše razmišljanje in delovanje v pravo smer.
Toplo bi priporočala udeležbo na seminarju z istim naslovom, ki je razpisan v katalogu KATIS.
Odmev na predavanje - zapisala Irena Podjed:
Najprej hvala za organizacijo kvalitetnega in strokovnega predavanja.
Meni je bila zelo dobrodošla razlaga, ki nevrološko povsem logično pojasnjuje porast takšnih in drugačnih težav pri otrocih. Zdi se mi, da je bila tema tako aktualna in glede na razmere takšna, da bi o njej morali slišati vsi starši in tudi ravnatelji in odločevalci, da jim misli ne skrenejo od dela za dobrobit naših mladih. Ne glede na čas, v katerem živijo, otroci rabijo veliko gibanja in spontane igre z vrstniki, tako kot tudi našega časa - živega stika in ne ekranov.
Odmev na predavanje - zapisala Karmen Koprivec:
Predavateljica Tatjana Jakovljević, tudi sama mama in specialna pedagoginja, ki deluje na področju zgodnje obravnave otrok s specifičnimi potrebami v razvoju, je govorila o delovanju predvsem otroških možganov.
Vsi se zavedamo, da so današnji otroci drugačni. Zakaj? Izpostavljeni so toksičnemu okolju, hrani, zemlji, zraku. Preveč gledajo v ekrane, kjer so izpostavljeni tudi nepotrebnim ali celo škodljivim informacijam. Naši otroci so preveč neaktivni. Ljudje smo se razvili v bitja, ki hodijo, mi, predvsem naši otroci, pa vedno več sedimo in smo/so neaktivni. Otroke prezgodaj intelektualno zelo obremenjujemo. Za razvoj čustev in inteligence je bistveno, da se otrok dovolj giblje in razvija obe polovici možganov.
Za zdrav razvoj otroka je potrebno dovolj spanja, brez umetne svetlobe, ker se med spanjem regenerirajo poškodovane celice. Otroci (tudi odrasli) naj ne bodo pred ekrani, kadar ni potrebno. K pravilnemu razvoju otrokovih možganov in čustvovanja pripomore igranje v skupini z otroki, gibanje in domača opravila skupaj s starši.
Fizioterapevtka z mnogoletnimi izkušnjami in dodatnimi znanji, Marjeta Krejči Hrastar, pozna načine, kako telesu in možganom pomagati s pravilnimi vajami, da bomo fizično, psihično in duhovno kos izzivom sodobnega časa, pri otrocih in v odrasli dobi.
Vedno govorimo, da je zdravje glavno. Ja, zdravje ni vrednota sama po sebi; kar morem storiti za svoje in otrokovo zdravje, sem dolžna storiti.
Hvala Tatjani za lep večer!
Odmev na predavanje - zapisala Katarina Lenarčič:
Odlično predavanje in nadvse aktualna in pereča tematika. Z veseljem sem se ga udeležila in z zanimanjem poslušala, zraven pa večinoma le kimala.
Poučujem v 1. triadi in počasi zaključujem s svojim učiteljevanjem. Tovrstni problemi, oziroma otroci s takšnimi težavami, zadnja leta begajo mene in tudi mnoge moje kolegice. Vsako leto je več otrok, ki so govorno zelo šibki, gibalno zelo okorni, mnogi rabijo dodatno strokovno pomoč pri pouku oz. jo starši zahtevajo takoj, ko otrok ni sto odstotno uspešen. Otroci so zelo nemirni, agresivni in glasni. Ne zmorejo sedeti niti 5 minut, ne da bi se z nečim poigravali, nekaj vrteli v rokah ... Sprašujem se, kam to pelje?
Kaj storiti, kje začeti, kako zadevo speljati nazaj na pravi tir? Vsak otrok je primer zase, a vsi so v 'mojem' razredu in vsem želim pomagati in narediti v razredu prijetno klimo ter otroke pripraviti za življenje. Kako vse uskladiti s prezahtevnim učnim načrtom in s časom, ki ga vedno primanjkuje? Kako se več igrati, se učiti preko igre, če pa dobijo učenci (od države) brezplačne učbenike in delovne zvezke, ki jih je treba uporabiti, rešiti, popolniti? Naj nesejo domov nerešene delovne zvezke? Kako naj rešujejo naloge, pišejo, rišejo in ob tem ne sedijo? Pa vseeno poskušam-o; že s tem, da vnašamo v šolsko delo več igre, rekreativnih odmorov, čim več gibanja, učno snov pa zreduciramo na minimum. A žal je včasih tudi pri igri in pri gibanju težava, saj se otroci preprosto ne znajo več igrati, upoštevati določenih pravil, sodelovati ...
Menim, da je treba takoj in brezpogojno začeti delati pri starših. Starši naj opravljajo vlogo starša, učitelju pa naj prepustijo delo v šoli. Starši vedno več pričakujejo od šole, dela, za katera so odgovorni sami, prelagajo na šolo in to že kar zahtevajo. Samo primer; otrok ostane popoldne v šoli, v podaljšanem bivanju. Starši želijo - zahtevajo, da se otroci v tem času veliko gibajo, gredo ven, istočasno pa pričakujejo, da bo otrok naredil domačo nalogo, obiskal kako interesno dejavnost in opravil še vse delo za šolo. Doma namreč za to ne bo časa, saj se bo potrebno zapeljati do kakega nakupovalnega centra in otroških igral, peljati otroka na interesno dejavnost, v glasbeno šolo, na tečaj nemščine ... Mnogi otroci so preobremenjeni z dejavnostmi.
Pogosto opažam, da so zjutraj tudi zaspani. Ko jih povprašam, kdaj so šli spat, se njihovi odgovori precej razlikujejo od trditev staršev. Opažam, da nekateri starši sploh ne vedo, kaj otroci delajo v prostem času in kje se gibajo. Skratka, v domačem okolju je premalo nadzora, premalo sodelovanja, veliko premalo vztrajnosti in doslednosti pri pravilih in preveč popuščanja, da se ja ne bi kdo otroku, ki je v središču pozornosti, zameril. Veliko dela in predvsem enotnega sodelovanja med starši in šolo bo potrebnega, če bomo želeli zadeve izboljšati.
Če želite izvedeti več in poiskati tudi pot naprej, vabljeni na 8 urni seminar z istim naslovom: 6. 5. 2023. Prijave in več informacij: https://www.dkps.si/izobrazevanje/seminarji/izzivi-dusevnega-zdravja-pri-otrocih-podprimo-ucitelje-in-vzgojitelje-novo#c771
Predstavitev seminarja:
Pedagogi se v današnjem času vse bolj soočajo z izzivi duševnega zdravja. Strahovi, stiske, skrbi, pretirane čustvene reakcije, agresivni izpadi, "ne reagiranje" na navodila, težave s fokusom in koncentracijo, učne težave, pomanjkanje samokontrole, čustvena preobčutljivost, opozicionalnost, pomanjkanje empatije itd., čedalje bolj zajemajo odraščanje šoloobveznih otrok. Učne težave in težave na področju duševnega zdravja predstavljajo temeljni razlog motenj otrok in mladostnikov po vseh regijah.
Zakaj se to dogaja, kako na to vpliva sodobna družba in kako ukrepati?
Vse to so vprašanja in cilji delovanja sodobnega pedagoga.
Predavateljica je univ. dipl. prof. defektologije, razvojna terapevtka s specialnimi znanji, ki kot specialna pedagoginja deluje na področju zgodnje obravnave otrok s specifičnimi potrebami v razvoju.
Dr. Borut Holcman: Mala šola ustavnih pravic v šoli - posnetek in odmev
Kliknite tukaj in prisluhnite posnetku
Odmev na predavanje
V sredo, 29. marca 2023, smo bili povabljeni na spletno predavanje dr. Boruta Holcmana Mala šola ustavnih pravic v šoli, ki je bilo organizirano pod okriljem našega Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS), območna skupnost Ljubljana.
Ga. Helena Kregar nas je uvodoma prijazno pozdravila, dr. Holcman pa je s humorno noto začel zanimivo predavanje.
Posredujem nekaj poudarkov:
- Človekove pravice so individualne pravice; te pravice imam, ker sem človek. Rdeča nit je načelo spoštovanja posameznika.
- Dr. Holcman je podal posebno zanimivost, ki izhaja iz pravice do izobraževanja: otroci imajo pravico do vrhunskega učitelja, ki pri vsakem otrok odkriva nadarjenosti in ga spodbuja, da začne sam odkrivati, iskati.
- Ustava RS je akt, ki varuje vsakogar. Predavatelj je izpostavil 3., 5. in 7. člen Ustave in nas spodbudil, da smo se tudi v delovnem okolju dolžni opredeliti. Imamo pravico in dolžnost izpovedati vero, saj smo kot verni enakovredni drugim.
- Država in verske skupnosti so ločene, pravi 7. člen Ustave. Vendar udeleženci v vzgojno izobraževalnem procesu nismo institucija, ampak verni posamezniki. Individualno pravico imamo javno in zasebno izpovedovati vero.
- Dr. Holcman nas je pozval, naj se izobrazimo na področju človekovih pravic (Ustava, Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Konvencija o otrokovih pravicah, Evropska konvencija o človekovih pravicah).
- Povabil nas je, naj izobražujemo, ne pa učimo in naj spodbudimo starše, da dejavno spremljajo tudi vse neustreznosti in škodljivosti, ki želijo vdreti v šolski prostor. Starši so lahko učiteljem v pomoč.
Vsebina predavanja opogumlja, pomaga krepiti in ohranjati krščanske vrednote.
Hvala dr. Holcmanu, DKPS in vsem, ki so z nami delili izkušnje iz prakse.
Karmen Sušec
Kdor pozna dr. Boruta Holcmana, predavatelja na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, ve, da smo na njegovem predavanju izvedeli veliko več, kot smo si lahko zapomnili. Pravi, da človek razume in umeva tako in toliko kot mu je dano.
Posameznik ima osnovne človekove pravice, ker je človek. Iz tega izhajajo tudi pravice do izobraževanja – in to do dobrega izobraževanja. To je pravica do vrhunskega učitelja; človeka, ki trdno stoji na tleh vrednostnega sistema. Odličen učitelj učencem/dijakom dovoli, da stopijo na njegova ramena in s pomočjo njegovih ramen vidijo dalje. Dolžni smo povedati svoje opredelitve, da bodo učenci/dijaki sposobni kritičnega razmišljanja. Učitelji smo oblikovalci prihodnosti. Učencem/dijakom dajemo obliko, kako bodo razvijali svojo osebnost.
Cenjeni predavatelj nas je opozoril, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni (63.člen Ustave). Poznati Ustavo in zakone pomeni biti privilegiran, saj se tako oseba lahko odziva z argumenti in znanjem. Poleg Ustave so pogodbe, ki jih je naša država ratificirala in podpisala in nas ščitijo pred spodbujanjem sovraštva, čemur smo priča tudi v Sloveniji.
Dve uri je bilo premalo za vse, kar nam je bil profesor pripravljen povedati. Celotno predavanje lahko poslušate na YouTube povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=O0kT9lPWhYM
Ko se mladi učitelji učimo za strokovni izpit, imamo pred seboj samo eno željo, da izpit opravimo, pozabimo pa na vsebino. Morda se pa najde ravnatelj, ki bi dr. Boruta Holcmana povabil na šolo in vsem delavcem šole osvežil znanje o človekovih pravicah. Morda se bo kdaj podobna delavnica znašla v Katalogu stalnega strokovnega izobraževanja.
Karmen Koprivec
___
Zahvaljujem se vam za včerajšnje predavanje dr. Boruta Holcmana Mala šola ustavnih pravic v šoli.
Pohvalim vse - organizacijo, vsebino, predavatelja. Bilo je zelo poučno in zanimivo.
Hvala za ves vaš trud.
Karmen Sušec
Slomšek nas vabi na romanje
Pred 222 leti je bil rojen bl. Anton Martin Slomšek. Prav na njegov rojstni dan, 26. novembra 2022, smo se z društvom Slomškova romarska pot podali na lepo celodnevno romanje od Sloma do Olimja.
Od nas, pedagogov, sva bili v skupini le Karmen in jaz, seveda v dobri družbi, ki ji je dal pridih Slomškovega duha g. Alojz Kačičnik, dolgoletni župnik na Slomškovi Ponikvi in naš društveni prijatelj.
Pot je vodila preko gričev in dolin, bila je razgibana in v spodbudo so nam bile mnoge modre Slomškove misli, za katere je skrbel tudi vodja skupineViljem Kovačič.
Nekaj utrinkov s prelepe poti preko štajerskih gričev lahko pogledate v foto galeriji.
Helena
Romanje po Slomškovi poti (od Zagreba do Varaždina, 3. - 5. 11. 2022)
V prvem novembrskem vikendu sva se z Vidotom sama odpravila na del romarske poti, na katerega smo v OS Ljubljana povabili naše člane.
Deževalo je prvi dan, pa tudi kasneje nama vreme ni bilo zelo naklonjeno. Pa sva pot po Hrvaški vseeno srečno malo prehodila in malo prevozila. Startala sva v Sesvetah nad Zagrebom in prvi dan prišla do Marije Bistrice, ki je največje hrvaško Marijino romarsko središče. Naslednji dan je Vido peš, jaz pa sem mu sledila malo z vlakom, z avtom in malo peš do planinskega doma na Ivanščici, kjer sva prenočila. V nedeljo dopoldne sva bila že pri maši v Varždinski stolnici in do večera sva prišla do Železne gore sredi zagorskih goric. Seveda tudi tokrat hibridno: Vido peš, jaz pa okrog 15 km peš, ostalo pa z avtom.
V ponedeljek zgodaj zjutraj sva bila na cilju, v Štrigovi. Tu je nastala fotografija cerkve sv. Hieronima, ki naj bi bil rojen v tem malem, lepem zagorskem mestecu. Med temi širnimi vinogradi nama je bilo kar jasno, kaj je našega zavetnika, bl. Slomška vleklo v odmaknjene gorice nad Čakovcem in Varaždinom v tistem njegovem romarskem letu 1837.
Molitev za domovino
Ljubljena domovina nas kliče, da se v sredo 22. junija, kot DKPS pridružimo pobudi molitve in posta za domovino v ljubljanski stolnici.
Naša molitvena ura je od 15.30 do 16.30.
Ob 18h bomo na grobu dr. Alojzija Šuštarja zmolili rožni venec za domovino in nato z g. nadškofom Stanislavom Zoretom praznovali sv. mašno daritev ob 18.30.
Vljudno vabljeni.
Sv. maša v zahvalo za minulo šolsko leto
Spoštovani nov član/članica Društva katoliških pedagogov Slovenije,
vsak drugi četrtek v mesecu je sveta maša za potrebe vzgoje.
Namen svete maše v mesecu juniju bo v zahvalo za minulo šolsko leto.
Vabimo te k sveti maši, ki bo 9. 6. 2022, ob 18.30, v cerkvi Svetega Jakoba v Ljubljani.
Po sveti maši bo družabno srečanje, na katerega bomo povabili vse nove člane, ki ste se nam pridružili v šolskem letu 2021/2022. tako se bomo lahko spoznali, izvedeli kaj novega o vas, mi pa vam bomo lahko predstavili delovanje našega društva.
Vabimo vas tudi, da si drugi četrtek v mesecu juniju rezervirate za naše druženje.
Za lažjo organizacijo dogodka vas prosim, da svojo prisotnost potrdiš na elektronski naslov karmen.koprivec@guest.arnes.si.
Veselimo se srečanja.
Karmen Koprivec
DIAMANT NA DLANI - 16. februarja 2022 (Zoom)
Delavnico smo preživeli z voditeljem Leonom Kernelom na zoomu.
Zgodba Indijanca, ki najde velik diamant in se odloča, kaj bo storil z njim, je impresivna. Zgodba gospe, ki je Leonu povedala zgodbo - iz nje pa je nastala delavnica, nam kot v ogledalu pokaže naš odnos do življenja ... se o vsem tem še pogovarjamo med sabo, doma ali z učenci?
Če si želite razmišljati o vseh teh vprašanjih in se sprehoditi skozi galerijo prelepih fotografij, verzov in misli, se nam lahko oglasite. Pripravimo lahko še kako delavnico. Diamanti so vsepovsod, iščimo jih skupaj z Leonom Kernelom, s starim Indijancem in z našimi učenci.
Prijave sprejemam še naprej na helena.kregar@gmail.com
Vabljeni na delavnico: DIAMANT NA DLANI
Na delavnico: DIAMANT NA DLANI, ki jo za člane DKPS pripravlja Leon Kernel.
Kje: Izvedba delavnice bo na spletu (zoom)
Kdaj: v sredo, 16. februarja 2022, ob 19h
Prijave: helena.kregar@gmail.com
Prijave so potrebne, ker v vsaki delavnici lahko sodeluje največ 20 udeležencev. Če bo prijav več, bo druga izvedba delavnici v sredo, 23. 2. 2022.
Več informacij v letaku.
____
V času, ko vsi brezglavo hitimo, pozabljamo na stvari, ki nas notranje bogatijo. Ne zazremo se vase, ne ozremo se na druge, zato mnogokrat mimo nas spolzi tista sreča, ki se odstira v tisoč manjših stvareh. Pa vendar se nekje globoko v sebi zavedamo, da smo lastniki raznolikih diamantov, ki jih lahko podarimo drug drugemu. Včasih vede, mnogokrat povsem nevede.
Hvala, da ste nas popeljali na potovanje, kjer domujejo toplina, sočutje, skrb za sočloveka in notranja izpolnjenost. Hvala, da smo na svojih dlaneh ponovno začutili diamant pravih vrednot.
xx
Več odmevov na delavnico si lahko preberete tu.
Bili smo na romanju po deželnih cerkvah ob slovenskem kulturnem prazniku
Pred slovenskim kulturnim praznikom smo se odpravili na krajše romanje med cerkvami po Deželi, kot imenujemo območje med Kamniškimi planinami in obema Savama v okolici Bleda in Radovljice. Za kulturni praznik smo v letu 2020 prehodil del te poti in končali na Bledu, letos pa smo se podali na pot med ostalimi cerkvami tega lepega dela Gorenjske.
Pot smo začeli pri blejski cerkvi Sv. Martina, jo nadaljevali ob Blejskem jezeru do Sv. Marjete na Bohinjski Beli in od tam preko Save Bohinjke na Kupljenik k Sv. Štefanu. Od tam smo se spustili v dolino Save Bohinjke in se mimo Sela pri Bledu podali k Sv. Jakobu v Ribnem. Pot nas je vodila do znamenite prastare cerkve Sv. Lenarta v Bodeščah. Nad sotočjem obeh Sav - Bohinjke in Dolinke leži slikovito Lancovo s cerkvijo Sv. Lamberta. Po dolini Lipnice smo pot nadaljevali v Kamno Gorico k Sv. Trojici, se povzpeli na Srednjo Dobravo, se pomudili pri cerkvi Sv. Križa in prenočili v Globokem
V nedeljskem jutru smo se najprej spustili na Otoče k Sv. Antonu puščavniku in se preko Posavca povzpeli na Ljubno k Sv. Mariji udarjeni, ki je bila predhodnica Brezjanskih romanj. Pot nas je nato vodila čez Dobro polje v sedež brezjanske fare v Mošnje k Sv. Andreju. Ob precej prometni stari cesti smo okrog poldneva prišli v slikovito Radovljico z mogočno cerkvijo Sv. Petra, se malo okrepčali in nadaljevali pot proti Lescam k prastari romarski cerkvi Sv. Marije. Mimo Hraš nas je pot peljala k Sv.Florjanu v Studenčicah, od tam pa čez polja do Sv. Marka v Vrbi. Le še kratek skok čez železnico in avtocesto in naše romanje se je zaključilo pri Sv. Radegundi na Bregu ob robu debri Save Dolinke.
Na 48 km poti smo se pomudili ob 16, žal večinoma zaprtih cerkvah. Pa vendar: njihovo število je priča nekdaj velike vernosti slovenskega človeka. Notranjost cerkva - kjer smo jo le lahko občudovali, njihova okolica in zunanje freske – vse je izredno lepo urejeno, obnovljeno in skrbno čuvano. Vendar pa ljudi v cerkvi, razen v nedeljo, nismo srečali.
Naše romanje je bilo izredno prijetno romarsko in kulturno doživetje. Gorenjske v okolici Bleda Prešeren ni zaman imenoval »podoba raja«. Na vsakem koraku te prelepe poti smo bili polni hvaležnosti za prelepo naravo, za goro informacij in zgodovinskih podatkov, katerih zakladnica je naš voditelj Vido in seveda za izredno prijetno družbo, ki si jo znamo narediti čalnice DKPS.
Helena Kregar




























































Vabljeni na Romanje po deželnih cerkvah ob slovenskem kulturnem prazniku
Peš romanje nas bo vodilo med cerkvami po Deželi, kot imenujemo območje med Kamniškimi planinami in obema Savama v okolici Radovljice. Za kulturni praznik smo v letu 2020 prehodil del te poti in končali na Bledu, letos pa bi se podali na pot med ostalimi cerkvami tega lepega dela Gorenjske.
Kdaj: 5. in 6. 2. 2022
Vodja poti bo prekaljeni romar Vido Kregar.
Prijave: do petka, 4.2. 2022 na e naslov: helena.kregar@gmail.com ali pa vido.kregar@gmail.com
Celotna pot ima okrog 48 km. Prespali bomo približno na polovici, tako da bo zložne hoje za 8 do 10 ur na dan ob prehojenih 24km. Seveda bomo nekaj časa porabili za oglede cerkva in za postanke in počitek na poti.
Več informacij v priloženem letaku.
Čas in kraj odhoda in povratka bom sporočila po prijavah.
Za pot je seveda potrebno PCT potrdilo, da ne bomo imeli težav pri obiskih cerkva, lokalov in v prenočišču.
Vabljeni na ...
V šolskem letu 2021/22 bo vsak 2. četrtek v mesecu ob 18.30 sv. maša za potrebe vzgoje pri Sv. Jakobu v Ljubljani. (SPREMENJENI DATUMI!)
Vsako 1. soboto v mesecu bo ob 16.00 sv. maša za domovino v ljubljanski stolnici. Za domovino bomo molili na grobu Alojzija Šuštarja.
Srečanje članov OS Ljubljana na letni in volilni skupščini bo 21. oktobra 2021. Vse člane vabimo na posvet Kaj verni učitelji lahko naredimo za vzgojo v šolah.
Janko Jarc: Marija na kolencah

Član DKPS, OS Ljubljana, g. Janko Jarc, znan s podpisom Smiljan, je napisal novo knjigo, ki jo je izdala založba Ognjišče. Knjiga obsega 255 strani zgodb, ki govorijo o življenju. Vsaka od njih nosi pomembno sporočilo, nauk, izhodišče za osebni premislek.
Besede avtorja o svojem pisanju: »Kadar se je dogodilo kaj prav posebno zanimivega, sem si dejal: »To bom nekoč zapisal.« To svojo željo sem uresničil čez slabih petnajst let. Ko sem se nekega dne s fičkom že skoraj pripeljal do doma, sem na mostu dohitel starejšo gospo, ki je, opirajoč se na palico, s težavo naredila vsak korak. Ustavil sem se in jo povabil v avto. Kratek klepet me je tako nagovoril, da sem ga zapisal in poslal na uredništvo Ognjišča. Zgodba je bila objavljena marca 1969. Tedaj si še nisem predstavljal, da jih bo sledilo še veliko. Dogajanja okoli mene in tista, zapisana v spominu, so se vedno pogosteje spreminjala v besede, stavke in zgodbe. Kar čutil sem, da nekaterih stvari ne morem zadržati zase. Prelivala so se na papir takšna, kot so se zgodila. Nič kaj veliko ni bilo potrebno dodati ali odvzeti.« (Janko Jarc, Marija na kolencah: Sprehod skozi leta, str. 7)
G. Janku Jarcu iskreno čestitamo in se mu zahvaljujemo, da svoj dar pisanja deli z nami. Tu lahko preberete več o njegovi knjigi. Toplo vabljeni k branju!
Večer z don Damirom Stojićem: Teologija telesa in izzivi sodobnega časa (22. 4. 2021)
Gost aprilskega večera DKPS je bil don Damir Stojić, zagrebški študentski kaplan. Predavatelj je izredno priljubljen med hrvaškimi študenti in izobraženci, njegova predavanja na spletu in v dvoranah spremlja številčna publika. Zelo dobro pozna stranpoti uporabe interneta in njegove pasti, ki jim zapadajo mladi in starejši, najpogosteje moški. Zaradi odkritega pogovora, spoštljivega pristopa in pomoči, ki jo zna ponuditi zasvojenim s spletno pornografijo, smo menili, da bi bil odličen tudi za naš društveni pedagoški večer.
Predavanju preko zooma se je udeležilo 55 slušateljev. Don Stojič je s katehezami papeža Janeza Pavla II razložil pomen in svetost telesa, ki ga je Bog izbral za tempelj svetega duha. Po svoji volji je človeka oblikoval kot moškega in žensko in vsakemu določil vlogo. Povsem napačno je misliti, da je Cerkev proti telesu proti človeku in uživanju. Sveto pismo se začne in konča z zavezo - zakonom med Bogom in človekom, zato so danes tako močne težnje po uničevanju zakona in za uničevanje definicije in spolne identitete moškega in ženske.
Spregovoril je o vrsti laži v zvezi z zlorabo interneta in o spletni pornografiji. Trdi, da je kar 95 % moških obremenjenih s tem in da se sami iz krempljev te zasvojenosti zelo težko rešijo. Zato trdi, da je za rešitev možna le pot, po kateri človek sebi in Bogu o tem najprej spregovori, da si zasvojenost prizna. Priznati si mora tudi, da potrebuje pomoč.
Drugi korak je temeljita sveta spoved. S tem svoje mračne skrivnosti izpostavi luči Jezusove ljubezni in odpuščanja. Nadaljnja pot vodi skozi veliko molitve, predvsem rožnega venca in to tudi v skupnostih, v skupinah za medsebojno pomoč. Pravi tudi, da mnogim pomaga Marijina podoba, prilepljena na ekran računalnika.
Don Stojić je odgovoril tudi na vrsto vprašanj slušateljev. Ob zaključku smo si obljubili medsebojno podporo v molitvi in še nadaljnjo povezanost.
Helena Kregar

Vtisi udeleženk in udeležencev o predavanju:
- V četrtek sem sledila predavanju Damira Stojića Teologija telesa in izzivi sodobnega časa. Predavanje je bilo super. Predavatelju in izbrani temi vse pohvale. Vse pohvale tudi obema voditeljicama in DKPS, ki je ta seminar omogočil in organiziral. Ne zgodi se ravno pogosto, da nam je tako kvalitetna vsebina na voljo brezplačno. To je res krasna zamisel, da je seminar organiziran preko ZOOMa, saj omogoča tudi nam, ki smo od Ljubljane ''hudo'' oddaljeni, da se ga udeležimo. Tudi ura je bila izbrana zelo ustrezno. Upam, da se bom/o lahko še kdaj udeležila/i česa takega. Hvala vam. Vse dobro vam želim.
- Zelo usposobljen predavatelj za predavanje o tej vsebini. Zelo enostavno in odkrito daje napotke mladim, njihovim staršem in sicer odraslim osebam. Koristni napotki za življenje, daje usmeritve, kako se obnašati v izzivalnih situacijah.
- Zelo zanimiv predavatelj. Zame je to bila osvežitev vsebine. Ugotavljala sem, da se je dotikal don Boscovega principa dela z mladimi. Ni mi bilo žal večera. Nakazal je na zasvojenost s pornografijo kot eno izmed zasvojenosti ter poti, kako se loteva reševanja. Seveda, s pristankom zasvojenca, sicer ni ozdravitve. Zasvojenost s pornografijo je nekaj posebnega, ne vidimo je na zunaj, ne pušča telesnih posledic, pušča pa globoke duševne probleme. Pred tem si zapiramo oči, saj se človek lahko se skrije. Pri gospo v lepi obleki ali pri možu s kravato ne opazimo problema, je pa obtežen s to obliko zasvojenosti. Je med nami. Poznam mladega moža, družinskega očeta. Nikoli mu ne bi pripisala te zasvojenosti, pa je bil. To sam izvedela. Ko je sam povedal in potrdil, kako pomembno je o tem odkrito govoriti, govoriti brez tabujev. Dobro je organizirati takšna predavanja in slišati o tem. Lahko v zasebnem življenju preverjamo, s kakšnimi zasvojenostmi imamo opraviti. Prav je, da se o tem govori tudi za zakonce. Poznam ljudi, ki so bili s pornografskimi vsebinami zasvojeni in so ozdraveli.
- Te teme bi morali pogosteje obravnavati. Tudi v OŠ bi morali začeti, morda v 8. in 9. razredu, celo prej lahko. Tudi starše je potrebno ozaveščati o tem, da sami spremljajo svoje otroke in ugotavljajo, če se morda opazijo spremembe v obnašanju. V tem primeru morajo nekaj narediti. Z otroki se je potrebno odkrito pogovarjati, doseči zaupanje, da se bodo upali odkriti in o tem govoriti. Hvala Bogu, da se s tem nekdo ukvarja. Da bi le bilo več takšnih ljudi, da o tem odprto govorijo.
- Predavanje Don Stojića me je navdušilo. Še posebej pozorno sem prisluhnila mislim, ki mi s svetopisemskimi primerjavami odpira popolnoma nov pogled na človeka, ki ga oblikuje in odlikuje ne le lepota njegove duše ampak tudi lepota njegovega telesa. Odprl mi je nov način gledanja na človekovo dušo in njegovo telo, za kar sem mu od srca hvaležna.
- Predavanje Don Stojića je bilo zelo zanimivo. Brez dlake na jeziku je spregovoril o pornografiji in pokazal pot rešitve iz te zasvojenosti. Pornografija ni le moška nadloga. Moški jo gledajo, ženske pa berejo. Na svojem primeru je pokazal, kako pornografija poškoduje mladega človeka.
- S pomočjo priznanja krivde je rešitev možna. Gospodu moraš izročiti svojo temo, sam ne moreš zmagati. Namesto pornografije priporoča virgografijo, takoj poklicati na pomoč Nebeško mati in moliti. Mlade je treba vzgojiti za svobodo Božjih otrok.
- Krščanstvo je svoboda zvestobe Božjemu načrtu, je veliki DA.
- Hvaležni smo lahko za predavanje, še bolj pa Janezu Pavlu II., ki je napisal Teologijo telesa in pokazal, Božji načrt, ki ga ima Bog z moškim in žensko. Vsem mladim bi morala biti spolnost predstavljena kot nekaj lepega.
- Tudi telo je nekaj lepega. Nazorno je povedal, da če kdo dvomi o lepoti telesa, naj si ogleda Sikstinsko kapelo. Mladi imajo 24urno možnost dostopa do pornografije, kar je zelo zaskrbljujoče. Starše je opozoril naj ne dovolijo, da imajo otroci računalnike v svojih sobah.
- Boriti se moramo za čistost duš, za krepost in za večno življenje.
- Zelo mi je bilo všeč, kakovostno predavanje.
- Predavanje je bilo zelo strokovno in tudi zelo potrebno, tako za učitelje, kakor za starše. S tem se človek vedno srečuje. Danes se o spolnosti govori na napačen način.
- Don Stojić je na zelo neposreden način predaval o telesu, spolnosti in pornografiji in vplivu pornografije na mladino. Vse to je podprl s primeri, saj v Zagrebu kot študentski kaplan živi in dela z mladimi. Dotikal se je vsebine, ki niso pogosto javno predstavljane, še posebej ne v katoliških krogih. S svojim predavanjem razbija tabuje in ponuja rešitve. Zanimivo!
Vabljeni - Teologija telesa in izzivi sodobnega časa
Vabljeni na spletno predavanje Teologija telesa in izzivi sodobnega časa (Damir Stojić), v četrtek ob 20.00 preko Zooma! Prijave na: dkps.pisarna@gmail.com
Vabilo najdete TUKAJ.
Obvezne prijave na: dkps.pisarna@gmail.com.
Iskreno in brez zadržkov: podajmo mladim roko na poti v svet zadovoljujoče spolnosti. Pogovorni večer z Ulo Hribar Babinski
Na kaj pomislite, ko vas kdo vpraša: "Kako pa ti gledaš na spolnost?"
Verjetno nas večina na nek način zamrzne. A moje vprašanje ni: "mi dovoliš pokukati v tvojo spalnico!" Res je, intima je za dva ali nas same in prav je tako. Vprašanje, ki se nam zastavlja pa je, kako mladim razložiti, da se pri spolnosti ne srečujejo naši spolni organi temveč ljudje. To bo tema pogovora na virtualnem srečanju.
Vabljeni na Zoom v sredo, 3. 2. 2021 od 19.30 dalje.
Prijave na: helena.kregar@gmail.com.
Pogovor je namenjen učiteljem, razrednikom in vsem, ki se srečujete z mladostniki, ki potrebujejo ali so željni iskrenih pogovorov o intimnih vprašanjih odraščanja. Avtorica nam bo v nadaljevanju pripravila tudi delavnico z enakim naslovom.
Ula Hribar Babinski je diplomirana medicinska sestra in deluje v Združenju iz bube do metulja.
Dogodek je brezplačen, veseli pa bomo vsakega prispevka za organizacijo, na sklic 9010
DRUŠTVO KATOLIŠKIH PEDAGOGOV SLOVENIJE (DKPS)
Rožna ulica 2
SI – 1000 LJUBLJANA
Davčna številka/ID za DDV: SI 64231160
Matična številka: 1205234
IBAN: SI56 6100 0000 9750 496, Delavska hranilnica d. d.
OS LJUBLJANA vabi na pedagoški večer s s. Rebeko Kenda
foto: Tatjana Splichal
V četrtek, 3. 12. 2020, vas ob 19.30 vabimo pred računalnik na ZOOM, k spremljanju pogovora s S. Rebeko Kenda, dobitnico Slomškovega priznanja 2020.
Sestro Rebeko Kenda poznajo starši iz cele Slovenije, ki so ji v varstvo zaupali otroke nekaj let na Uskovnici, nato pa v Kanjem Dolu. Letno se je pri njej zvrstilo od 1300 do 1500 otrok. Sestra se je držala starodavnega meniškega vodila Ora et labora. Moli in delaj. V zmedi različnih vzgojnih poti se ji zdi najbolj varna pot za Jezusom s Svetim pismom v roki.
Za vzgojno delo, ki temelji na učenju o zdravem načinu življenja, je prejela občine Ajdovščina. Letos je prejela odličje sv. Jožefa delavca, s katerim jo je škofija Koper odlikovala za njeno skoraj tridesetletno pot evangelizacije otrok, mladine in družin v Sloveniji.
Letos je na Ponikvi prejela Slomškovo priznanje DKPS.
Spregovorila nam bo o tem, kako in zakaj je uspela pri svojih metodah dela z mladimi in nam, učiteljem svetovala, kako naj bomo trdni, jasni, vztrajni, odločni in dosledni pri svojem delu.
Pred pogovorom vas vabimo na Sveto mašo, ki jo daroval za potrebe vzgoje p. Silvo Šinkovec in jo lahko spremljate preko Fb p. Šinkovca.
Prijavite se na e-mail: helena.kregar@gmail.com
Na svidenje v četrtek in Bog naj bo z vami.
V imenu OS Ljubljana vas vabiva Karmen Koprivec in Helena Kregar
Termini pedagoških maš in društvenih večerov OS LJ 2020/21
termin | datum | Predavatelj | Naslov | Večer organizira | Vrsta izvedbe |
September | 26. 9. 20 | dr. Kajetan Gantar | Slomškov dan | UO DKPS SKU in Župnija Ponikva | srečanje |
oktober | 22. 10. 20 | Mojca B. Magdič | Spolna identiteta mladih | Helena Kregar | zoom |
november | 19. 11. 20 | s. Rebeka Kenda in Alojz Grahor kot Slomškova nagrajenca | Pogovor o življenju in delu | Karmen Koprivec | Srečanje |
december | 11. 12. 20 | Društveni predpraznični večer z gostom: častni član DKPS dr. Kajetan Gantar | Pogovor o njegovem življenju in delu | Helena Kregar | Seečanje |
januar | 21. 1. 21 | Ula Hribar Babinski | Predstavitev delavnic za zdravo življenje osnovnošolcev | Marjanca Bregar | Srečanje |
februar | 19. - 21. 21 | Romanje po Slomškovi poti | Romanje po Slomškovi poti | Helena in Vido Kregar | Romanje |
marec |
| Predavatelj iz ZG Don Damir Stojčić |
| Dragica Motik | Srečanje |
april | 15. 4. 21 | dr. Verena Vidrih Perko | O vzgoji na temelju narodne dediščine | Helena Kregar | Srečanje |
maj |
|
|
|
|
|
Srečanja bodo v dvorani ob zakristiji po večerni sv.maši ob 19.30.
V primeru zaostrenih pogojev organizacije bomo način izvedbe spremenili.
Po srečanjih bo v cerkvi Sv. Jakoba sveta maša za potrebe vzgoje, pri katerih bomo sodelovali člani OS Lj in če bo mogoče tudi člani UO po svojem sestanku.
Joga in krščanstvo – večer z mag. Boštjanom Harijem
Na DKPS so v zadnjem času večkrat prišla vprašanja učiteljev, vzgojiteljev in pogosto tudi staršev, ki so se nanašala na vse pogostejšo prakso joge v vrtcu ali v nižjih razredih osnovne šole.
Zato sem se odločili na enega od naših večerov povabiti strokovnjaka za to področje – mag. Boštjana Harija.
Večer, posvečen jogi, je bil v četrtek, 16. januarja 2020 pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Predavatelj je v uvodu predstavil filozofske, duhovne in fizične temelje joge, ki je danes ena najpopularnejših tehnik za sproščanje, iskanje miru, boljšega počutja in celostnega zdravja. Seveda na zahodu jogo najpogosteje uporabljamo le za telesno dejavnost umirjanja in polnjenja z energijo, česar po predavateljevih besedah ne bi mogli imenovati joga. Izvajanje globljih in bolj pravilnih jogijskih vaj v nadaljevanju lahko vodi v zasvojenost, v duhovnost hinduizma, v smer samo odreševanja in na stranpoti krščanstva, v katerem imamo kot odrešenika le Jezusa Kristusa. Kako globoko bo prakticiranje jogijskih vaj poseglo v naše otroke, gotovo ni odvisno le od vaj, ki jih delajo v šoli, pač pa od celotnega duhovnega razvoja, za katerega morajo skrbeti predvsem starši.
V pogovoru po predavanju pa sta bili izpostavljeni dve ključni dilemi. Najprej vprašanje, zakaj ima prav joga tako široko odprta vrata v javne vrtce in šole, krščanstvo s svojimi znamenji
(od križa do molitve, jaslic in drugih tradicionalnih znamenj in dejavnosti), pa najpogosteje tesno zaprta vrata? In druga dilema: je prav, da smo do vstopanja joge v šolo skeptični, saj bi jo lahko pozdravili kot znamenje potrebe po duhovnosti v šoli.
Večer je prinesel vrsto odgovorov, odprl pa je tudi goro vprašanj. Zaključili smo ga s spoznanjem, da bi se želeli in morali o duhovnosti v šoli (kakšna, kako, koliko...) še veliko in zelo odprto pogovarjati. Upam, da bo to predavanje in pogovor lahko temelj našega nadaljnjega razmišljanja in tudi delovanja.
Helena Kregar, predsednica OS Ljubljana
S predavanjem z naslovom Jezuitske zvezde na Kitajskem in Ameriškem nebu, je dr. Južnič za DKPS pripravil pošten sprehod skozi zgodovino.
(14. novembra 2019)
V uvodu je orisal šolstvo v 17., 18. in 19. stoletju na Kranjskem ter nastanek in razvoj jezuitskega kolegija v Ljubljani. Predstavil nam je učitelje - velike slovenske jezuite, ki so se res kot zvezde zapisali na svetovno nebo znanosti. Spoznali smo življenje in delo Antona Marka Kapusa, ki je kot misijonar deloval v Sonori v Novi Španji - današnji Kaliforniji. Avgust Haallerstein je bil učitelj in znanstvenik na kitajskem dvoru, kjer je živel kot cesarjev astronom. Izredno zanimanje smo poslušalci pokazali za življenje treh bratov Gruber, jezuitov, od katerih je gotovo najslavnejši Gabriel Grbar - graditelj slavnega kanala za izsuševanje Ljubljanskega barja. Vsi trije bratje so bili učitelji našega velikega matematika Jurija Vege.
Predavanje je bilo podprto z zanimivim slikovnim gradivom starih risb, načrtov in instrumentov tedanjega časa, pa tudi s spominskimi znamkami. Pri izdaji teh znamk je dr. Južnič sodeloval kot strokovnjak, znanstvenik in zgodovinar. S tem izredno zanimivim predavanjem smo v društvu počastili 100 letnico ustanovitve Ljubljanske Univerze. Poseben čar je večeru dalo tudi dejstvo, da je predavanje potekalo prav v prostorih, kjer je pred nekaj stoletji deloval jezuitski kolegij. Čudovito se je zavedati korenin preteklosti, ki preko današnjega časa segajo v prihodnost. V društvu želimo še dolgo delovati v tem duhu.
Helena Kregar
Romanje po Slomškovi poti od Šentjerneja do Zagreba
Ob začetku počitnic smo se podali na 90km dolg del poti, po kateri je bl. A. M. Slomšek kot spiritual potoval leta 1837
V juliju 2017 je peščica vztrajnih romarjev, članov DKPS, prispela iz Stične v
Šentjernej sredi zares vročega sobotnega popoldneva. Obljubili smo si nadaljevanje
romanj po Slomškovi poti, a ne v tako vročih dneh. Kar deset let zapored smo ob
zaključku šolskega leta - v začetku julija - naredili kos poti, ki jo je bl. Slomšek kot
spiritual v Celovcu prehodil leta 1837. Zato smo nadaljevanje umestili v začetek
letošnjih »krompirjevih počitnic«, seveda v prepričanju, da bodo vremenske razmere
za dnevno 30 km dolgo hojo zelo ugodne.
V sobotnem jutru, 26. oktobra 2019, smo se le trije romarji (Vido, Marjanca in jaz) podali na
pot iz Šentjerneja skozi Kostanjevico na Krki in Škocjan, čez prelepe dolenjske griče
okrog Bučke do Rake na Dolenjskem. Prenočišče smo našli na Celinah nad Rako.
Bleščeče nadeljsko jutro se je začelo s sveto mašo v Raki, nato pa smo jo mahnili
proti Leskovcu. V Krškem se nam je pridružila še Karmen in proti Brežicam smo
korakali po nasipu akumulacije Save za HE Krško. Vroč dan brez oblačka na nebu
nam je vzbudil kar nekaj dvomov o pravi izbiri termina za romanje! V zgodnjem
večeru smo precej utrujeni prispeli v Dobovo, na cilj drugega dneva naše poti.
Ponedeljkovo megleno jutro je obetalo hladnejši dan, a čakalo nas je 29 km asfaltnih
cest skozi kraje in predmestja Zagreba. V Slomškovih časih je bila pot zagotovo
prijaznejša! Sredi delovnega dneva v Zagrebu je bila hoja po prometno natrpani Ilici
gotovo ena najbolj napornih od vseh dosedanjih poti. Okrog 5h popoldne smo jo
utrujeni in z razbolelimi naogami srečno zaključili v prelepi zagrebški katedrali.
Tako smo zaključili 90 km dolgo pot med Šentjernejem in Zagrebom. Veseli smo, da
nam ostaja volja in da nam vsako leto uspe narediti nov korak do cilja. Naslednje leto
je pred nami etapa med Zagrebom in Varaždinom skozi hrvaško romarsko središče
Marija Bistica.
Med potjo in med počitki prebiramo potopis, ki ga je v čudovitem življenjepisu bl. A.
M. Slomška spisal prelat dr. Fran Kovačič. Uživamo v duhovitih opisih dogodivščin,
srečanj in zanimivosti, ki jih opisuje Slomšek. Morda še drži star ruski pregovor, s
katerim Slomšek začenja svoj potopis: » Kdor prepotuje svet, mora postati modrejši.«
Zagotovo pa si romarji želimo, da bi naši napori pripomogli k Slomškovi beatifikaciji,
za katero vztrajno prosimo.
Helena Kregar