Imejte na široko odprta vsa vrata, vratca in okna pa tudi srce, da bi lahko vselej in neovirano prišlo k vam srčno prijateljstvo in resnična, prava, topla človeška ljubezen.

Julius Kugy

Molitev za domovino

Vsako prvo ali drugo soboto v mesecu (po objavljenem razporedu spodaj) ob 16.00 molimo za domovino na grobu Alojzija Šuštarja v stolnici v Ljubljani. Začnemo s sv. mašo.

Alojzij Šuštar je povezoval različne ljudi in je v času osamosvajanja odigral pomembno vlogo. Verjamemo, da to vlogo igra tudi sedaj. Verjamemo v moč molitve. Molimo za mesto in za domovino. Dobrodošli k molitvi. Kdor more, se nam lahko pridruži v stolnici, sicer pa tam, kjer ste. Zmolili bomo rožni venec.


Ljubi Bog, blagoslovi našo domovino, očisti jo vsega zla, ki jo trenutno razjeda. Pošlji blagoslov na vse ljudi in očisti duha voditeljev, ki jo morajo voditi v svetosti. Daj, da bo zmagalo dobro zaradi vseh rodov, ki so živeli sveto, ki so slavili Boga in Mater Božjo. Blagoslovinašo domovino, da jo bodo vodili ljudje, ki so vredni Božjega usmiljenja. Amen.

 

Ko pomislim -  Domovina – takrat se izpovedujem in se zakoreninjam, 
tako mi pravi srce, kot da je skrita meja, ki teče iz mene k drugim,
da bi nas objela z davnino, starejšo od nas vseh:
iz nje se porajam… ko mislim – Domovina – in jo zaklenem vase kakor
zaklad.

Nenehno se sprašujem, kako naj ga pomnožim, kako naj razširim to prostranstvo, ki ga napolnjuje. (Janez Pavel II.)


Molitev za domovino 2024/25

Datumi sv. maš v šolskem letu 2024/25:

7. september 2024

2. november 2024

7. december 2024

1. sveta maša za domovino v šol. letu 2024/25

Letošnja 1. sv maša za domovino v šol. letu 2024/25,  7. 9. 2024 je sovpadla z rojstnim dnem predsednice DKPS ge. Marije Žabjek. Za 80. rojstni dan ji je voščila tudi mlada družina Podgoršek.

Sveta maša za domovino: Poziv k odločnemu NE na referendumu o evtanaziji

Prvo junijsko soboto smo se katoliški pedagogi in številni verni spet zbrali pri sv. maši za domovino. Z uvodno slavilno pesmijo nas je Hišni bend iz Celjske župnije bl. A. M. Slomška povabil, da usmerimo svoj pogled:
»Luč si za svet, kjer je tema si zarja,
luč, ki odpira oči.
Luč in lepota, srce te proslavlja,
s tabo se ne izgubim.«

V pridigi je p. Silvo Šinkovec pogledal na naš odnos do domovine skozi oči Božje besede;
številne vsakodnevne dejavnosti preusmerjajo našo pozornost in nam jemljejo čas, zato pogosto pozabimo na dan, ki je posvečen počitku in spominu na Božja dela, da bi se veselili ob Gospodovi zapovedi, ki pravi. »Pazi na sobotni dan in ga posvečuj, kakor je zapovedal Gospod, tvoj Bog!« Izpostavil je besede apostola Pavla o zakladu v lončenih posodah in jih povezal s svetostjo življenja. Vidimo, kako je življenje pogosto preganjano, zavrženo, teptano, toda obljubljeno je, da bo iz teme zasvetila luč. In tu mora narediti vsak, kar je v njegovi moči. Pri tem nas  je pozval k odločnemu NE na referendumu o evtanaziji. V zaključni misli je izhajal iz Jezusovega vprašanja farizejem: »Ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali uničiti?« In izpostavil, kako jim je Jezus žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src z eno samo besedo, ki je ozdravila bolnika, sam odgovoril na to vprašanje. »Vzgajajmo in učimo za življenje,« je dodal.

Slavilne pesmi so polnile ljubljansko stolnico sv. Nikolaja in nastopajočim so se ob zaključku maše navzoči zahvalili z glasnim aplavzom.

Pri sv. maši je somaševal prošt Jožef Lap, ki nas je po zaključku povabil na svoj vrt in med pogovorom razkril drobce iz svojega bogatega življenja.

 

KDOR POJE 2X MOLI

Ko zazvenijo orgle pod obokom stolniške cerkve in  zbor navdušeno zapoje, pomisliš na nebesa.

Pevci pri februarski (3. februar 2024) sveti maši za domovino so prišli iz Velesovega z okolico. Vodi jih profesor Dane Selan, ki je v službenem in privatnem življenju zavezan glasbi. Je pedagog, oče številne družine, organist, zborovodja in še kaj.

Svojo ljubezen do glasbe predaja naprej  šolskim in svojim otrokom in razširjeni družini. Ne samo sosedje in znanci, tudi bratje in sorodniki pojejo skupaj.

 Včasih smo slišali, da smo štirje Slovenci že zbor, danes pa mnogokje slovenska pesem umira. Se lahko spremenimo? Začnimo peti zase, v družini morda tudi pri kakšnem zboru. Lepše nam bo.

Hvala za vaš zgled dragi pevci in ob letu osorej pridite spet!

Župnijski pevski zbor svetega Martina iz Velenja polepšal sv. mašo za domovino

Pri sv. maši za domovino, 6. 1. 2024 je pel Župnijski pevski zbor svetega Martina iz Velenja. Zbor je družinski kar pomeni, da v njem pojejo tudi po tri generacije pevcev.

V Ljubljano so se pripeljali z avtobusom v zelo slabem, deževnem vremenu. Najprej so si ogledali semeniško knjižnico, ki je prva javna znanstvena knjižnica na Slovenskem. Po njej nas je vodila sestra Mateja. Občudovali smo čudovite poslikave. V središču freske na stropu je v belem naslikana podoba Resnice, blizu nje pa Vera Upanje in Ljubezen. Strop je poslikal leta 1721 italijanski slikar Giulio Quaglio. Knjižnica hrani okoli 7000 knjig med njimi tudi unikate ohranjene le v tej knjižnici. Najstarejši rokopis v Semeniški knjižnici je latinsko Sveto pismo iz konca 13. stoletja, ki so ga škofu Tomažu Hrenu podarili turjaški grofje. Po obveznem opevanju je zadonelo petje številčnega zbora na koru ljubljanske stolnice, ki je polepšalo praznično sv. mašo Gospodovega razglašenja.

Ubrana pesem iz številnih grl se je nadaljevala tudi pri ogledu jaslic pod grajskim hribom kamor nas je povabil gospod kanonik  Jože Lap. Vsi smo bili zadovoljni in smo se razšli z ugotovitvijo, da ni nobeno vreme preveč slabo, da se ne bi odpravili od doma in željo, da se snidemo še kdaj.

Vesela domovina pozdravljena iz veselega srca!

O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: '' Tod bodo živeli veseli ljudje!'' Skopo je meril lepoto, ko je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje – puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev, in rekel: '' Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje! '' Kakor je rekel tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila – vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, ostrmi pred tem čudom Božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo – ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. '' Vesela domovina pozdravljena iz veselega srca! ''

Ivan Cankar, Kurent (odlomek)