Ime nič ne velja; vprašanje je, kakšen je človek, ki ga ima.

Josip Jurčič

Vzgoja 81

Vsebina 81. številke revije Vzgoja

Uvodnik

Silvo Šinkovec: Človeško bratstvo

Pred 800 leti se je sv. Frančišek srečal s sultanom Malikom Al-Kamilom. Ubožec iz Assisija je v preprostosti in z vero, da je Bog ustvaril vse ljudi, obiskal brata sultana. V času, ko napetost med Vzhodom in Zahodom po veliki begunski krizi narašča, je papež Frančišek v Abu Dhabiju obiskal velikega imama Al-Azharja, Al-Tajeba. Podpisala sta zgodovinski dokument O človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje. ... Preberite cel uvodnik

Digitalna zasvojenost

Andrej Perko: Zasvojenost je bolezen

O zasvojenosti danes veliko govorimo, saj je pereč problem skoraj vsake družbe – posebej še naše. Slovencev je samo dva milijona in vemo, da je z alkoholom zasvojenih kar 200 000. Ob tem je treba upoštevati tudi vse posledice, ki jih alkohol pušča na otrocih in partnerjih ter tudi drugih, ki so povezani v alkoholni krog ožje in širše družine. ...

Dejan Hozjan: Bodoči pedagogi o digitalni zasvojenosti

Prispevek odpira vprašanje, kako dodiplomski študenti pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem razumejo digitalno zasvojenost. Interpretacija digitalne zasvojenosti pri omenjeni skupini študentov je namreč zanimiva z dveh vidikov: ker gre za študente mlajše generacije, ki so se z digitalno tehnologijo srečevali praktično že od rojstva, in ker gre za študente, ki bodo v bodoče opravljali pedagoški poklic in se tako neposredno srečevali s problematiko digitalne zasvojenosti.

Sebastjan Kristovič: Zasloni – 'električni pastirji'

Zmotno in zavajajoče je govoriti o uporabi informacijske tehnologije, če nimamo pred očmi vzgoje, vzgojno-izobraževalnega procesa, celovitega razvoja otrokove osebnosti in končnega cilja vzgoje in izobraževanja. Ta cilj nikoli ne bi smela biti samo izobrazba, razvite določene kognitivne zmožnosti in čim večja 'na pamet' konzumacija podatkovnega znanja. Končni cilj bi moral biti celovito delujoč in zadovoljen posameznik, živeč v skladu s svojimi zmožnostmi in potenciali, ki jih mora v čim večji meri razviti. ...

Roman Globokar: Digitalni domorodci

Današnji otroci so od rojstva dalje potopljeni v digitalni svet, zato se je zanje uveljavil izraz 'digitalni domorodci'. Ostali smo 'digitalni priseljenci', saj digitalni jezik za nas ni materinščina, ampak je jezik, ki smo se ga morali naučiti kasneje. Toda – ali že sama 'potopljenost' v svet računalnikov, mobilnikov, videoiger, spleta prinaša tudi usposobljenost za življenje v tem svetu? Zelo naivno je prepričanje, da bo zgolj množična uporaba digitalnih medijev prispevala k izgradnji zrelih in samostojnih osebnosti. ...

Bogdan Polajner: Vloga staršev pri preprečevanju digitalne zasvojenosti

Pametni telefoni, računalniki, svetovni splet in podobna sredstva so vse bolj prisotni v vsakodnevnem življenju. Sama po sebi so ta sredstva sicer koristna, lahko pa se jih zlorablja za npr. verbalno in slikovno nasilje, dezinformiranje, elektronsko krajo, omamo zavesti idr. Če se jih zlorablja za omamljanje, prevzamejo funkcijo droge – imajo torej enako vlogo, kakor jo imata pri alkoholizmu alkohol ali pri 'narkomaniji' droga. Ker so ta sredstva vse bolj razširjena, razmeroma zlahka dostopna tudi otrokom, ne čudi, da predstavljajo skupino najpogosteje zlorabljenih sredstev za omamni beg iz realnosti. ...

Franja Gros, Petra Belina: Digitalna vzgoja

Odrasli smo otrokov zgled in smerokaz, zato je pomembno, da se priporočila o varni, zmerni in konstruktivni uporabi digitalnih naprav sistematično uresničuje že v vrtcih. Britansko združenje pediatrov je v začetku leta 2019 izdalo smernice, v katerih bolj kot času, preživetim pred zasloni, posvečajo pozornost temu, kako uporaba naprav vpliva na ostala področja otrokovega delovanja, s poudarkom na spanju, prehrani, gibanju in družinskem preživljanju prostega časa. ...

Patrick Pirš: Varna raba digitalnih medijev v šoli

Na naši šoli se malo po svoje ukvarjamo s šestošolci, pa tudi z ostalimi učenci po malem. V pouk smo vključili spoznavanje digitalne tehnologije, kar je pot k varni uporabi le-te. ...

Nataša Konc Lorenzutti: »Trezni bodite in budni«

Tole, kar ste ravnokar začeli brati, je pismo, ne članek. Članke namreč pišejo poznavalci, jaz pa to nisem. Zgolj opazovalka sem, zato pišem pisma. Vzgojena sem v budnosti in opazovanju. Moj oče je govoril: »Zapomnite si, otroci, pogled na to pokrajino. Ko boste odrasli, je mogoče ne bo več.« ...

Naš pogovor

Eva Čeč: Martina Koman: »A, pejte no!«

Ob 50-letnici prihoda v Postojno sem za pričevanje o posebni življenjski poti učiteljice in profesorice prosila svojo profesorico fizike Martino Koman. Prijazno se je odzvala in nam odstrla svojo življenjsko pot. Kmalu po njenem prihodu v Postojno sva se najprej srečevali na različnih straneh katedra. Njena posebno mehka pedagoška duša je zmogla tudi s tistimi, ki sta jim fizika in matematika povzročali težave. Takoj si vedel, če si ustrelil mimo: »A pejte no!« in prizadevanja za uspešen odgovor si usmeril drugam. ...

Biti vzgojitelj

Tomaž Bojc: Neznosna lahkotnost bivanja

Da je svet globalen, vemo že dolgo, morda pa se premalo zavedamo dejstva, da nas bo čedalje bolj prepričevala navidezna (virtualna) resničnost. Virtualna tudi zato, ker je danes mogoče preko Facebooka služiti denar z lažnimi profili in lažnimi novicami in ker Zuckerbergov imperij to omogoča.

Mateja Vodnik: Relacijske potrebe

Kot socialna pedagoginja in psihoterapevtka se dnevno srečujem s potrebo po vzpostavljanju pristnih medosebnih odnosov, osebni refleksiji in nadgrajevanju lastne kompetentnosti. V članku se osredotočam na relacijske potrebe, ki so temeljne ne le v terapevtskem, ampak v katerem koli odnosu.

Vzgojni načrt

Gabrijela Marinko: Skupaj smo odlični

Predstavljam naš pristop k urejanju šolskih kotičkov in opremljanju le-teh ter skupna pravila, ki jih poznamo kot kroge odličnosti. Pri tem se učenci učijo odgovornosti do skupne oziroma šolske lastnine.

Anton Meden: Odnosi med starši in učitelji – temelj vzgoje v šoli

Na posvetovanje smo poleg staršev povabili tudi učitelje in ravnatelje, saj smo želeli skupaj ugotoviti, kaj pričakujemo drug od drugega, kaj nas pri vzpostavljanju odnosov in sodelovanju moti, identificirati dobre prakse in z načinom dela postaviti model, ki bi ga lahko prenesli na raven regionalnih posvetovanj v organizaciji aktivov svetov staršev ali posameznih šol. Ta namen smo vsekakor dosegli, saj je bilo posvetovanje po tem modelu izpeljano v več okoljih. ...

Starši

Irena Potočar Papež: BonTonček – dobri Tonček

Zagotovo se strinjate z mano, da se tisti, ki so jih starši, vzgojitelji in drugi odrasli že v otroštvu (na)učili pravil lepega vedenja, bolje znajdejo v družbi in nasploh v življenju kot drugi. Bolj so priljubljeni, drugi jih hitreje sprejmejo, kasneje (v odrasli dobi) poleg tega naraščajo tudi njihove poklicne priložnosti. ...

Erika Ašič: Hvaležnost je vir moči

Včasih nas zajame malodušje. Takrat vidimo okrog sebe le slabo, počutimo se nesposobne, nimamo več moči za korake, ki so pred nami. Takrat se ne zavedamo, da smo enkratni, neponovljivi, edinstveni. Da smo ljubljeni. Da imamo okrog sebe veliko stvari, za katere smo kljub vsemu lahko hvaležni. Pomembno je, kam usmerimo svoj pogled; v to, kar imamo, ali to, česar nimamo. ...

Lucija Ademoski: Razvoj bralca do adolescence

Branje in učenje branja sta zelo pomembni dejavnosti, ki večata otrokovo koncentracijo, pozornost, spodbujata domišljijo in širita njegovo besedišče. Skozi besedila spoznava različne svetove in odkriva neznano. Otroku naj predstavlja zanimivo izkušnjo, ob kateri se dobro počuti in jo želi še ponoviti. ...

Romana Žitko Rožmanc: Čustvena odzivnost

Kako jeza ohromi medsebojni odnos do te mere, da zakonski par obstane? Sposobnost izražanja jeze ni vedno srčika problema. Mnogo žensk (tudi sama) se z lahkoto ujezi in nima težav z odkritim izražanjem jeze. Težava je v tem, da ko postanemo jezni, se odnos še poslabša ali pa obstanemo na mestu. To je znamenje, da moramo spremeniti svoje obnašanje. Pogosto izražanje anksioznosti povzroči v drugem zanikanje, to pa v nas prebudi še več jeze, nemoči in končno strahu. ...

Področja vzgoje

Marjeta Krejči Hrastar: Taktilna integracija

Taktilna integracija je osnovna tehnika metode MNRI (Masgutova nevro-senzomotorična refleksna integracija). V Sloveniji je seminar o taktilni integraciji prvič organiziralo podjetje Avevita v letu 2008. Od takrat dalje se je zvrstilo že veliko tečajev MNRI in izobraževanje o taktilni integraciji je sledilo ciklično, vsaki dve leti. Letošnje leto pripravljamo tečaj taktilne integracije tudi preko DKPS, in to prvič v slovenskem jeziku. ...

Katja Lajovec Klemenčič: Moč pogovora

»Počasi sem spoznal, da sem vreden. Da je vendarle nekdo, ki me sliši. Pogovori so mi dali moč, da sem spet lahko jaz, tak, kot sem.« Besede anonimnega klicalca v pogovoru z usposobljenim prostovoljcem Društva Zaupni telefon Samarijan. ...

Milček Komelj: Odreševanje človečnosti v deplasiranem svetu

Slika Uroša Weinbergerja (rojenega leta 1975) je zelo nazorna podoba, ki s svojim motivom opozarja bolj kot na blagodati sodobnega elektronskega komuniciranja na tisti nevarnejši pol njegovega učinkovanja, ki ljudi odtujuje od njihovega človeškega bistva, če jih že ne poneumlja. ...

Boris Kham: Astronomija s slepimi in slabovidnimi

Ta zapis želi pokazati izkušnjo učitelja fizike pri posredovanju opazovalne astronomije slepim in slabovidnim. To je izreden metodični in didaktični izziv za amaterskega astronoma, ki je 40 let poučeval fiziko in se prvič srečuje s tako nalogo. ...

Ema Kotar: Bodi svetloba!

V času, ko gledamo v pametne naprave in spregledamo ljudi, ko hitimo za dobrinami in slabimo v odnosih, ko smo pretirano zaskrbljeni in nam primanjkuje notranjega veselja, se zdi, da je sodobna družba izgubila kompas. Da vsak gleda le še na lastne interese, na lasten uspeh in zadovoljstvo. Pa je temu res tako? Mislim, da ne. ...

Duhovni izziv

Emanuela Žerdin: Hospic je nepogrešljiv

Dr. Christian Metz je vodja programov s področja paliative, hospica in demence v izobraževalnem centru Kardinal König Haus na Dunaju. Zaključil je študij filozofije, psihologije, andragogike in teologije na univerzah v Münchnu, Frankfurtu, Parizu in Dunaju. Je poln duhovnega bogastva, optimizma in sočutja ter izjemen sogovornik o vprašanjih oskrbe ob koncu življenja. ...

Tanja Pogorevc Novak: Privzgajati čut za lepo

Privzgajati čut za lepo pomeni namerno, usmerjeno delovati na posameznika, da vzpostavi odnos do lepega v naravi in človekovih stvaritev; da ustvarjalno, praktično ter kritično razmišlja, ob tem krepi moralne vrednote, čutnost, svoje delovne spretnosti, spoznava druge kulturne sloge in spoštuje kulturno dediščino. ...

Izkušnje

Gašper Markič: Povabimo jih nazaj

Matura, Gaudeamus igitur, plesanje četvorke – za sedanje dijake bolj ali manj oddaljena prihodnost, za nekdanje dijake bogat in nostalgičen spomin na že daljno preteklost. Na Gimnaziji Kranj preteklost in prihodnost v veselje obojih združujemo. Kako? Dobrodošli na sprehodu skozi praznovanje okroglih obletnic mature na Gimnaziji Kranj. ...

Majda Kovačič Cimperman: Prva šola dr. Janeza Evangelista Kreka v Sloveniji

V torek, 27. novembra 2018, je potekala slovesnost ob preimenovanju Podružnične šole Sveti Gregor, ki deluje v sklopu Osnovne šole dr. Ivana Prijatelja Sodražica, v Podružnično šolo dr. Janeza Evangelista Kreka. Tako je Slovenija dobila prvo šolo, poimenovano po dr. Kreku. ...

Iz življenja DKPS

Bralni namig

Napovedni koledar

Summary

Primož Rogelj: Potrebno je reči hvala

Iz srca, ne zlagano.
Ni samoumevno,
kar ti je dano. …

Naročam Vzgojo, št. 81

Naročilo posameznih izvodov revije Vzgoja

Podatki o naročniku