Če si ljubezen, si eno veliko srce, si nekdo, ki prinaša iskrenost, toplino, smeh, mir, spoštovanje, pozornost, svobodo, življenje …

Erika Ašič

Vzgoja 82

  • Uvodnik
  • Silvo Šinkovec: Dobri odnosi in vzgoja

Otroci vedo, kaj so dobri ali lepi odnosi. Danes so oni naši učitelji. V grščini sta besedi agatos (dober) in kalos (lep) včasih sinonima. Vemo, da filozofija etimološko pomeni ljubezen do modrosti (zofija = modrost) in da filokalija pomeni ljubezen do lepega (kalos = lepota).

  • V žarišču: Gradimo dobre odnose v vrtcu in šoli
  • Zora Rutar Ilc: Dobri odnosi: pot k dobremu počutju in učni zavzetosti

Začnimo z naslednjo vzporednico, črno-belim slikanjem v smislu: v šoli smo zato, da se (na)učimo, ne pa, da se »imamo dobro«, kar je podobno kratkovidno, kot če bi zatrjevali, da se dobro počutje na delovnem mestu ter učinkovito in uspešno delo izključujeta. S tem pa so povezana tudi druga pomembna vprašanja sedanjega trenutka, kot npr.: kako povečati motivacijo učencev za učenje, ali naj bo učitelj strog ali prijazen, kakšni so učinkoviti vzgojni prijemi in kako v današnjih časih predstavljati avtoriteto …

  • Irena Potočar Papež: Pravljičnih sedem za uspešen dan

Pomemben je tudi odgovor na vprašanje, ali le poznamo vse 'sestavine' organizacije (strategijo, vrednote, vizijo, poslanstvo …) in vemo, da obstajajo, ali vse to tudi živimo, čutimo. Če je naša osebna življenjska strategija z osebnimi vrednotami, poslanstvom in cilji usklajena z organizacijskimi, smo v pravem delovnem okolju, med pravimi ljudmi. Vse to je namreč temelj za širšo poslovno strategijo ter način dela.

  • Marijana Kolenko: Etični kodeksi kot podpora dobrim odnosom

V OŠ Lava smo pred dvanajstimi leti prvič pisno oblikovali nekaj temeljnih pravil obnašanja učencev, staršev in tudi zaposlenih. Glede na to, da so odnosi med ljudmi vsak dan na preizkušnji, da je vedno več konfliktnih situacij, nepotrebne jeze, žaljenja, nestrpnosti, smo se odločili, da za vse tri najpomembnejše udeležence, ki usmerjajo tok vzgoje in izobraževanja (kot enega izmed temeljnih procesov, s katerim oblikujemo in razvijamo mlade osebnosti), oblikujemo nekaj temeljnih pravil obnašanja, medsebojnega spoštljivega nagovarjanja, spoštljivega naslavljanja, kar nam bo in nam pomaga dobro sobivati.

  • Bernarda Mal: Živeti zlagano ali izpolnjeno življenje

Da so odnosi res v krizi, kaže že jutranji ritual prihajanja v šolo. Pogled učencev je zaspan, uperjen v tla ali v telefon. Hodijo mimo, ne da bi se pozdravili med seboj ali z učiteljem. Enako ravnajo starši, ki prihajajo z njimi. Celo učitelji so se prilagodili novemu redu.

  • Kristina Grandovec: Bodoči učitelji o dobrih odnosih v šoli

V vzgojo in izobraževanje otrok smo, hočeš nočeš, vpleteni starši, učitelji/vzgojitelji, otroci in tudi ostali. Da bosta le-ta čim bolj uspešna, pa moramo posamezni členi med seboj sodelovati in si pomagati. Grajenje dobrih, sodelovalnih odnosov je torej ena izmed pomembnih vrlin učitelja, ki mu omogoča, da njegovo poučevanje in prizadevanje dosežeta še boljši rezultat.

  • Anton Meden: Kaj lahko starši storimo za lepe odnose v šoli

Šola je prostor za učenje in delo, za vzgojo in srečevanje, je delovno mesto za učitelje in druge zaposlene, je okolje, kjer je veliko otrok in kjer otroci preživijo veliko časa. Zato šola vrvi. Vrvi od dogajanja in velik del tega dogajanja so tudi odnosi. Nenehno in množično se vzpostavljajo, spreminjajo, krepijo, rahljajo, tudi zaostrujejo in blažijo. Verjetno imamo vsi izkušnjo, da odnosi v nekem okolju odločilno vplivajo na naše počutje in tudi našo ustvarjalnost.

  • Naš pogovor
  • Silvo Šinkovec: Alojz Kovšca: Narodna identiteta je oblika samozavedanja in samospoštovanja

Predsednik Državnega sveta g. Alojz Kovšca je bil 16. maja 2019 na Navju ob deklici Rastoče knjige. Državni svet (DS) je pokrovitelj projekta Rastoča knjiga, zato je vsako leto, ko deklica 'zraste' za 2 cm z novo mislijo enega od slovenskih literarnih ustvarjalcev, predsednik DS prisoten na tem dogodku. Na Navju sva z g. Kovšco načela pogovor o pomenu narodne identitete, narodne zavesti ter o pomenu knjige pri oblikovanju naše istovetnosti. Pogovor nadaljujeva v naši reviji, da mu lahko sledite tudi bralci.

  • Biti vzgojitelj
  • Marija Preložnik: Za zdravje otrok in mladostnikov

Medicinske sestre v okviru primarne, sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti sodelujemo v aktivnostih za promocijo zdravja in zdravstvene vzgoje tudi v šolah, vrtcih ter drugih izobraževalnih ustanovah. Naša temeljna naloga je krepitev in ohranjanje zdravja, preprečevanje bolezni ter kakovostno podajanje znanja.

  • Rok Bečan: Janez Ludvik Schönleben

Janez Ludvik Schönleben je bil sin ljubljanskega župana in vse življenje se je s študijskih in delovnih poti vztrajno vračal v rodno mesto in pisateljsko dejavnost posvečal domači deželi Kranjski, njenim deželnim stanovom ter ljubljanski škofiji. Te okvire je tudi presegel, recimo v genealogiji habsburških vladarjev (na simpoziju jo je predstavil Vanja Kočevar) in teoloških spisih, posvečenih Devici Mariji, a ostajal zvest posthumanističnemu baročnemu literarnemu slogu.

  • Starši
  • Lucija Ademoski: Pomen družinskega branja

Na otrokovo bralno uspešnost najbolj vplivajo njegove predšolske izkušnje z branjem v domačem okolju. Zelo uspešni bralci se s knjigami srečajo že pred vstopom v šolo in tudi pri svojih najbližjih zaznavajo pozitiven odnos do branja. Takšni bralci imajo doma veliko knjig, pogosto pa zahajajo tudi v knjižnico.

  • Romana Žitko Rožmanc: Jeza kot naš vodič

V tistem trenutku sem se spomnila, da bi bilo smiselno stavke kot »Zbil te bo avto« spremeniti v stavke, ki ne bodo tako podkrepljeni z občutjem jeze in krivde, npr. »Strah me je, da …«. »Poglej,« sem nadaljevala, »ko te vidim, da se voziš s kolesom po cesti, se ustrašim, ker me skrbi, da bo pripeljal avto. In ker sta lahko oba prehitra, lahko pride do nesreče.«

  • Neža Miklič: Kdo sem – kot človek, kot strokovnjak

Velikokrat me vprašajo, kako moje operativno delo neposredno vpliva name. Sem zaradi svojega poklica, v katerem se srečujem s 'temo', kot človek, partnerica, mama, soseda ali prijateljica drugačna? Boljša ali slabša? Morda stalno prestrašena ali celo 'paranoična'? Kako sploh lahko zjutraj vstanem in na svet gledam s pozitivnimi očmi, če pa sem obdana z nepredstavljivo človeško zlobo, nasiljem in zlorabami? Kaj me vleče dalje? Kje najdem smisel?

  • Erika Ašič: Iskrenost omogoča razvoj

Iskrenost odpira poti. Ko smo iskreni do sebe in si priznamo dobre in slabe lastnosti ter izkušnje, smo lahko za dobre hvaležni, slabe pa lahko začnemo spreminjati, se iz njih učimo. Ko smo iskreni do drugih, se odpira pot za odnos; za napredovanje v odnosu ali pa tudi za odmik, če vidimo, da nam odnos ne omogoča napredka.

  • Področja vzgoje
  • Tatjana Vertačnik: Moč pogovora

V enem od nočnih dežurstev na zaupnem telefonu za klic v stiski Društva Zaupni telefon Samarijan sem prejela učno lekcijo o poslušanju in sprejemanju. Izkušnja še vedno odmeva v meni in me spominja na vrednost aktivnega poslušanja ter na moč odprtosti in sprejemanja.

  • Milček Komelj: Odrešilna zamaknjenost v lepoto

Slika Polone Kunaver Ličen Pogled na breze uteleša medčloveško harmonijo v skupni zazrtosti v lepoto, ki jo simbolizirajo bujne rože v vazi, podobi pa daje temeljni ton skozi naslikano okno razvidna narava, ki se izteka v poetičen brezov gaj.

  • Boris Kham: Spremljajmo dogodke v naravi

Ko učence odpeljemo iz običajnih šolskih prostorov v naravno okolje, se sprostijo. Ko jih odtrgamo od vseh vrst ekranov, mobitelov in brskanja po internetu (kako težka naloga je to danes!), globlje doživijo naravo – od gorskega cvetja preko vetrov in šumenja morja do globin zemlje in zvezd. Pustiti jim moramo, da doživijo naravo, da začnejo razmišljati in se spraševati o njenih zakonih; potem gredo lahko še korak naprej in se začnejo spraševati o smotrnosti narave in nastanku našega sveta.

  • Marjeta Krejči Hrastar: Metode MNRI®

Začetki metode segajo v leto 1989, ko se je v Ufi (Rusija) zgodila katastrofalna železniška nesreča. Trčila sta 2 vlaka, mrtvih je bilo 575 ljudi, preko 800 pa poškodovanih. Dr. Svetlana Masgutova je po nesreči odšla v bolnišnico kot psihologinja prostovoljka, da bi jim pomagala prebroditi težko stanje. Več o njenem delu s takratnimi poškodovanci si lahko preberete v knjigi Trauma Recovery. Na podlagi izkušenj in dognanj ruskih znanstvenikov ob tej nesreči (I. M. Setchenow (1829–1905), Ivan Pavlov (1849–1936), Lev Vigotsky (1896–1934) in drugi) je Masgutova pričela razvijati metodo MNRI®.

  • Ana Nuša Zavašnik: Prostovoljsko delo z brezdomnimi

Od leta 1994 prostovoljci društva pomagamo brezdomnim na ljubljanskih ulicah. Takrat so lazaristi po povojnem razpustu zopet obudili Vincencijevo zvezo dobrote. Začeli so z deljenjem sendvičev in oblačil na Taboru, nadaljevali pa z deljenjem toplih obrokov na različnih mestih v Ljubljani, kjer so se zbirali brezdomni.

  • Maja Velički: Otroci o starejših

Demografski trendi upadanja rojstev in povečevanja starosti populacije se bodo po napovedih nadaljevali do konca 21. stoletja, ko bo po vsem svetu nastopila stabilizacija populacijske velikosti in staranja prebivalstva. Zato ni vseeno, kakšen odnos zavzemamo do starejše generacije.

  • Duhovni izziv
  • Tanja Pogorevc Novak: Junaki naših otrok

Smiselno in prijetno odgovorno je slišati, da imamo v obdobju otrokovega razvoja najpomembnejšo vlogo predvsem starši. A starši še zdaleč nismo edini, ki skušamo otroke vzgojiti v razumne, odgovorne in duhovno trdne osebe. Vsakdo, ki preživlja čas z našim otrokom, je deloma gradnik njegove identitete, mu je zgled, opora, smerokaz. Je nekdo, ki z otrokom zavedno ali nezavedno upravlja.

  • Barbara Peterlin: Usmiljeni Samarijan

Tisti večer gre mimo njega mnogo ljudi, največ zdravstvenih delavcev in obiskovalcev v bolnišnici. Večina v njem vidi starega alkoholika: »Poglej ga, tako se je napil, da še hoditi ne more.« Obsodbe se kar stopnjujejo: »Jooj, kako nizko je padel tale brezdelnik, kradljivec, lenuh, ubijalec …« Spet drugi so v skrbeh zase: »Samo da ga ne sprejmejo na naš oddelek.«

  • Odprto pismo: Odgovor na potrebe umirajočih je sočutje, ljubezen, prisotnost

V Hiši Ljubhospica z zaskrbljenostjo sledimo javni razpravi o evtanaziji. Prepričani smo, da tudi to – paradoksalno – vodi prav velik strah pred umiranjem, ki je v naši družbi še vedno (ali celo čedalje bolj) tabu. Pri svojem delu sledimo stališču svetovnega gibanja hospic, ki se zavzema za kakovostno paliativno oskrbo v zaključni fazi življenja, s katero slednjega ne podaljšujemo niti ne skrajšujemo, ter sočuten, iskren in enakopraven odnos z bolnikom do konca. Predčasni prekinitvi življenja odločno nasprotujemo.

  • Izkušnje
  • Vital Mihelčič: Koncert 'Bodi svetloba'

Program Človek za druge, ki v okviru Društva katoliških pedagogov Slovenije deluje že 19 let, deluje tudi na področju pomoči slepim in slabovidnim. Že nekaj let zapored program organizira dobrodelne koncerte, katerih sredstva so namenjena delovanju programa. Tako je tudi letos padla ideja o koncertu, tokrat z naslovom Bodi svetloba, ki ga je zaznamovalo predvsem to, da so bili nastopajoči samo slepi in slabovidni.

  • Tilka Jakob: Samovrednotenje znanja

Pri izbirnem predmetu MD se učenci ukvarjajo z dejavnostmi, povezanimi z matematiko, ter izmenjujejo svoje ideje in razumevanje matematike s sovrstniki in učiteljem. Pri rednem pouku matematike je poudarek na oblikovanju matematičnih pojmov ter na pridobivanju osnovnih proceduralnih in problemskih znanj.

  • Bralni namig
  • Iz življenja DKPS
  • Nova spoznanja
  • Napovedni koledar
  • Primož Rogelj: Zakaj otroci tečejo

Saj ni pomembno, zakaj.
Edino kar šteje, je:
pridi še ti,
z nami se igraj!

  • Summary

Naročam revijo Vzgoja, št. 82

Naročilo posameznih izvodov revije Vzgoja

Podatki o naročniku