69. kongres SIESC, Neapelj 2025
GRADIMO PRIHODNOST – Šola, pot k umirjenemu zelenemu prehodu
Uvodni del 69. kongresa SIESC
– zasedanje Councila in volitve vodstva
Pred začetkom štiridnevnega kongresa se zbere svet – Council - zveze krščanskih učiteljev Evrope (SIESC). Svet sestavljata po en ali dva predstavnika članic združenja in predstavnik individualnih članov. Slovenci smo kot društvo DKPS vključeni v zvezo že od leta 1994.
Od letošnjega leta dalje je predstavnica DKPS v svetu Klara Levstek, prof. angleščine in nemščine. V preteklih letih sta nas zastopali Magda Jarc in Darja Mazi Leskovar, obe profesorici lingvistki.
Svet SIESC-a na tri leta voli svoje vodstvo. Letošnje volitve so prinesle nekaj sprememb. Veseli smo, da predsednik zveze ostaja dr. Alin Tat iz Romunije, podpredsednik bo dr. Alfonso Barbarisi iz Italije, blagajničarka postaja Catherin LeCoz iz Francije, Rosa Marija Fala pa bo nova sekretarka (meni je lepše tajnica) zveze.
Svet obravnava organizacijo minulega in prihodnjega kongresa, pregleda dogajanje na aktualnem srečanju, seznani se s finančnim stanjem zveze in raznimi okoliščinami, ki vplivajo na njeno delovanje. Veliko razmislekov posveti vključevanju združenj iz držav, ki še niso vključene v zvezo ali pa so se od zveze oddaljile. Aktivno išče stike z njimi. Letos se je po kar nekaj letih kongresa udeležila predstavnica hrvaškega društva HDKPD, predsednica Marina Katinić Pleić, ki se je hitro in živahno vključila v delo zveze. Srečanja in stikov, ki se nam med društvoma obetajo, smo bile izredno vesele.
Delu zveze SIESC želimo v novem, triletnem mandatu, veliko uspeha!
Helena Kregar
Strokovni del 69. kongresa SIESC
»GRADIMO PRIHODNOST – Šola, pot k umirjenemu zelenemu prehodu«
Študijski del je zajemal tri predavanja, ki jim je sledil pogovor v treh jezikovnih skupinah.
Ekonomist in teolog, p. Gaël Giraud, se je osredotočil na ekonomski in finančni vidik ekološkega prehoda. Nazorno nam je predstavil predvideni padec BDP-ja po kontinentih do leta 2050: izračune je naredil švicarski Re inštitut, in sicer za tri možne scenarije globalnega segrevanja. Zaključek je logičen: ob hitrejšem naraščanju temperature bo tudi izpad BDP-ja večji. Ob tem bodo najbolj prizadete Indija, Oceanija, Srednja Amerika, nekatere afriške države, deloma tudi Južna Amerika. Glavni problem bosta predstavljali povišana temperatura in vlaga, zaradi česar bodo postali pogoji za življenje na nekaterih predelih povsem nemogoči. Temu pa se bo pridružilo še stopnjevano pomanjkanje pitne vode. V mnogih primerih bo potrebno pridobivati pitno vodo iz morske vode, kar bo zahtevalo veliko električne energije.
Vsekakor bodo v prihodnosti igrali ključno vlogo v ekonomiji štirje elementi: voda, energija, biomasa kot vir prehrane ter minerali. Prognoze za Evropo za prve tri dobrine so relativno dobre, z nekaj izjemami, kar se tiče pitne vode. Dejstvo pa je, da Evropa nima mineralov, razen Ukrajine, niti fosilnih goriv. Ravno zato vidi predavatelj zeleni prehod za Evropo kot veliko možnost, da postane bolj neodvisna in samozadostna, tako na lokalni, kot na državni ter kontinentalni ravni. Njegov predlog je, da bi vsaka država namenila 2,3 % BDP-ja letno za zeleni prihod. Investicije bi morale biti namenjene v energetsko varčno obnovo starih stavb in izgradnjo novih, v elektrifikacijo prometa, v čim bolj učinkovit javni prevoz, v uporabo sončne, vetrne, pa tudi jedrske energije (majhni modularni reaktorji); industrija bi morala vključevati več recikliranja in temeljiti na tehnologiji vodika; določene spremembe bi zadevale tudi kmetijstvo.
Seveda bo zeleni prehod na dolgi rok spremenil način življenja in razmišljanja, kar vključuje tudi skupno in trajnostno upravljanje virov, še posebej gozdov, vode, oceanov, v nekaterih primerih celo pašnikov in vesolja. Takšno upravljanje naj ne bi bilo podvrženo niti prostemu trgu niti državi, pač pa bi pravila o njihovi uporabi oblikovale skupnosti, katerim bi viri služili v dobrobit in korist - zato se za te vire uveljavlja termin »skupno premoženje«. Predlagani koncept zveni skoraj utopično, saj v svoji osnovi temelji na solidarnosti, empatičnosti, dialoškosti in multilateralnosti.
Kakorkoli, solidarnost, empatija, odgovornost, dialog in multilateralizem so vrednote, za katere moramo vzgajati mlade generacije, saj v vsakem primeru zagotavljajo kvalitetnejše sobivanje in boljše reševanje problemov na vseh ravneh. Da je socialna dimenzija ekološkega prehoda resnično pomembna, je v enako naslovljenem predavanju poskusila orisati tudi sociologinja Maria Carmela Agodi. Ravno tako je pomen medsebojnega sodelovanja in pogajanja izpostavil teolog p. Mauro Bossi v svojem predavanju, ki je nosilo naslov Planetarna neenakost, podnebna pravičnost in multilateralizem.
Ne glede na to, ali nam bo teorija o zelenem prehodu Evrope resnično zagotovila večjo neodvisnost ali ne, v vsakem primeru ostajamo del sveta in del svetovnih problemov: planetarna neenakost, kulturna, izobrazbena ter finančna raznolikost, podnebne spremembe, onesnaženost, migracije, izkoriščanja in mednarodni konflikti se nas bolj ali manj dotikajo. Vsi smo na istem čolnu, ki se potaplja, in potrebno je, da ukrepamo skupaj in zdaj.
Klara Levstek
Dogajanje ob robu 69. kongresa SIESC
Vsako srečanje SIESC-a je posebno na svoj način. Letos smo se srečali v Neaplju. Slovenci smo letos potovali z vlakom, kar se je izkazalo za modro odločitev. Potovanje je bilo udobno, nudilo nam je čas za spoznavanje in pogovore. V srcu je vsak nosil svojo željo in svoje razloge, ki so ga vlekli na pot in na srečanje.
O Neaplju in njegovih znamenitostih
Neapelj je tretje največje mesto Italije in prestolnica pokrajine Kampanije, ki z največjim zgodovinskim osrednjim delom mesta v Evropi, opredeljenim tudi na seznamu svetovne kulturne dediščine UNESCO, razkriva 2800 let staro zgodovino mesta. Je najbolj nerazumljeno italijansko mesto. Beleži skoraj en milijon prebivalcev, širše področje neapeljske metropole pa kar okrog 2 milijona. Poznamo ga tudi iz romanov Elene Ferrante - v slovenščino so prevedeni vsi štirje deli tetralogije neapeljskih zgodb.
Neapelj ima tudi bogato duhovno katoliško zgodovino, iz katere so izšli kar trije svetniki: Giuseppe Moscati (1880 – 1927) je bil italijanski zdravnik in fiziolog. Papež Pavel VI. ga je v svetem letu 1975 razglasil za blaženega. Leta 1987 ga je papež Janez Pavel II kanoniziral in ga imenoval »zdravnik ubogih«. Zanimivo je tudi, da je bil Moscati eden prvih zdravnikov, ki je za zdravljenje sladkorne bolezni uporabljal inzulin. Moscatijeve relikvije hranijo v cerkvi Gesù Nuovo pred obeliskom Brezmadežnega spočetja.
Drugi svetnik je sveti Januarij, ki je živel v 3. stoletju po Kr. in umrl mučeniške smrti v času vladavine cesarja Dioklecijana. Na njegovo priprošnjo se je upočasnil tok lave ob izbruhu Vezuva leta 1631. Znan je po evharističnem čudežu, da se posušena evharistična kri vsako leto trikrat utekočini. Njegove relikvije in čudežno evharistično kri hranijo v neapeljski stolnici ali stolnici Marijinega vnebovzetja, ki je glavna cerkev Neaplja in sedež neapeljskega nadškofa. Splošno je znana kot stolnica svetega Januarija (Cattedrale di San Gennaro).
Tretji svetnik je p. Dolindo Ruotolo (1882-1970), ki nas uči predanosti Božji volji, ki pomeni naše najpomembnejše dejanje ljubezni. Znan je po vzkliku: »O, Jezus tebi se predam, Ti poskrbi za vse.«
Otvoritvena slovesnost kongresa
Uvodno sveto mašo ob otvoritvi je daroval neapeljski pomožni škof, jezuit Franco Beneduce. Nagovorom predsednika SIESC-a, dr. Alina Tata, in organizatorja g. Alfonsa Barbarisija je sledil nepozaben otvoritveni koncert orkestra Sanitansamble. Orkester sestavljajo mladi glasbeniki, stari od 7 in 14 let. Bili so vseh barv in narodnosti. Pričarali so nam čudovito vzdušje »novoletnega koncerta«, vključno z Radetskim maršem J. Straussa. Koncert je bil nepozaben. Še bolj kot sama glasba nas je navdušilo poslanstvo orkestra! Združenje Sanitansamble namreč verjame, da imajo vsi otroci in mladostniki pravico do odraščanja v varnem, mirnem in spodbudnem okolju ter da je glasba lahko pomemben element osebne in kolektivne formacije. Mladim ponuja priložnost za dostop do glasbene izobrazbe na visoki ravni, hkrati pa spodbuja idejo raznolike, vključujoče, harmonične in podporne skupnosti. Socialna nota orkestra se je čudovito povezovala s temo letošnjega SIESC-ovega srečanja o gradnji prihodnosti po poti umirjenega ekološkega prehoda, ki brez solidarnosti preprosto ni mogoč.
Karmen Koprivec
Popoldnevi in doživetja
Organizator vedno poskrbi, da se udeleženci dobro počutijo in da spoznajo čim več lepot mesta, v katerem se odvija kongres.
V prvem popoldnevu so eno polovico udeležencev peljali po mestu na ogled mestnih znamenitosti, glavnih trgov in zgradb. V drugem popoldnevu je bila druga polovica udeležencev povabljena na ogled šestih večjih cerkva v mestu, vključno s katedralo sv. Januarija. Žal ni bilo poskrbljeno za strokovno vodstvo. Tako smo morali za vsaj osnovne podatke o zgodovinsko umetnostnem pomenu posamezne cerkve pobrskati kar po wikipediji!
Tretje popoldne pa je imela cela skupina ogled Pompejev – v izbruhu Vezuva z lavo zasutega mesta. Tudi tu smo bili za informacije in prepoznavanje delov in celotnega dogajanja prepuščeni svojim informacijskim virom. Vsekakor pa je bil ogled impresivno doživetje, ki pusti močan pečat zaradi usode, ki je doletela to mesto sredi prvega stoletja.
Zaključna ekskurzija
Če si v Neaplju, je zagotovo ena najbolj privlačnih turističnih točk prav otoček Capri. Najprej vožnja s trajektom do pristanišča in nato vožnja okrog celega otoka. Kljub množici jaht in kolonam turistov, ki sredi julija oblegajo ta čarobni otok, je bil ogled čudovito doživetje.
Iz pristanišča smo se z malimi avtobusi odpeljali v mestece Anacapri, ki ponuja čudovit razgled čez morje na okoliške otoke. Nekateri smo se s sedežnico povzpeli na vrh otoka, Monte Solaro. Rajska lepota, kamor seže oko! Tisti z največ kondicije smo sledili g. Alfonzu tudi na ogled Avgustovih vrtov in vile na rtu Punta Tragara. Nekateri smo našli tudi vilo San Michele in pokukali v skrivnostno življenje švedskega zdravnika in humanista Axla Munteja. Ob koncu 19. stoletja je s pomočjo vaščanov Anacaprija iz ruševin palače cesarja Tiberija zgradil biser arhitekture, eno najlepših vil na otoku.
Hvaležni smo za izjemno doživetje lepote otoka in tudi za spoznanje, kakšno breme za naravo smo množice turistov! V zgodnjem večeru smo se vrnili v naš samostan in preživeli skupaj še zadnji večer celotedenskega srečanja.
Helena Kregar






Galerija slik













































