Uredil: Silvo Šinkovec

Obseg: 376

Leto izida: 2013

Cena: 29,00 => sedaj samo 18,00 € (+ poštnina 2,5 €)

Predstavitev knjige:

S pomočjo knjige boste spoznali tega velikega pedagoga ter njegova vzgojna načela in smernice, ki so aktualne še danes. Franc Pediček (1922–2008) si v slovenski pedagogiki zasluži posebno mesto. Njegova pedagogika je bila antropološka, v središče vzgoje je postavil človeka kot celovito osebnost. Pomembne sledi je pustil na neverjetno veliko področjih vzgoje: od predšolske do srednješolske vzgoje, specialne pedagogike, vzgoje za partnerstvo, družinske pedagogike, spolne vzgoje, izobraževanja odraslih, športne vzgoje, plesa, svetovalnega dela ter še česa. Zavzemal se je za korektno raziskovalno metodologijo ter pedagoško terminologijo, za sprejetje etičnega kodeksa učiteljev, vzpostavil je šolsko svetovalno delo.

"Pediček je razvijal svojo pedagogiko in jo predstavljal strokovni javnosti. Ni se strinjal z obstoječim stanjem. Leta 1971 je o tem na glas spregovoril na Bledu. Želel si je, da bi imela slovenska šola boljšo smer. Odločno se je postavil po robu režimu in režimski pedagogiki. Zato je bil od takrat dalje izoliran, preganjan, diskreditiran, utišan. Onemogočen. Njegovo delo se je nadaljevalo, toda ne po poti, po kateri bi sicer šel njegov strokovni razvoj. Začelo se je mučno obdobje apologije. Odločno je vztrajal pri svojem ter se tipajoče in plaho prebijal skozi novi čas. Ni smel svobodno pisati in govoriti. V razklanem času je upal na najpomembnejše. Pediček je upal in pričakoval, da bo v šolstvu človek ponovno na prvem mestu. Ne ideologija, ne partija, ne država, ne trg. Človek! Pediček je sanjal te sanje. Človeka je ohranil v središču pozornosti vzgojno-izobraževalnega dela. Njegove sanje so bile podobne kot v Delorsovi komisiji, ki je ustvarila vizijo šolstva za 21. stoletje v dokumentu Učenje: skriti zaklad (1996). Bistveni cilj vzgoje in izobraževanja v tem dokumentu je: učiti se biti. Biti človek!" Silvo Šinkovec

"V celoti gledano, je struktura zbornika zelo premišljena in učinkovito vodi od Pedičkovih avtentičnih besedil in izjav prek zapisov strokovnih kolegov in intervjujev do bolj osebnih spominskih utrinkov. Tudi meni se je razkrilo marsikaj novega zlasti o njem kot človeku, čeprav sem mislila, da ga dovolj dobro poznam iz nekajletnega službovanja pod isto streho Pedagoškega inštituta, kjer sem odklonila ponujeno možnost, da ga nasledim na mestu direktorja, ki ga je izgubil po blejskem incidentu. Posebej se me je dotaknilo njegovo, kot pravi Bogomir Novak, 'avtobiografsko učenje', prikazano ob zaključku prvega dela: brezkompromisno, tudi samokritično razkrivanje lastne življenjske zgodbe, analiza odločitev, s katerimi se je odzival na izzive 'razklanega' časa, in na koncu ob odpuščajoči drži poskus notranje in zunanje pomiritve. Mnoge njegove ideje so še danes aktualne; ne le tiste o celostni vzgoji, ampak tudi s tem povezane kritike pozitivizma, objektivizma in enostranske kvantifikacije v družbenih znanostih, pa tudi svarilo pred naivno vero v izključno dobrobit materialnega napredka in znanstveno-tehnične revolucije." ddr. Barica Marentič Požarnik

"Samo po sebi se ob monografiji o življenju in delu prof. dr. Franca Pedička postavlja vprašanje, kakšen je njen pomen za današnji čas. V ospredju je gotovo objektiven prikaz njegovega strokovnega dela in vsega, kar se mu je pri tem zgodilo. Toda čeprav je njegov antropološko utemeljen model celostnega pristopa k oblikovanju človeka zanimiv tudi danes, utegne prinesti monografija vsaj še eno pomembno sporočilo: to je opis časa, v katerem smo živeli, ter pomena odnosa med stroko in ideologijo politične oblasti. Morda je za našo prihodnost drugo sporočilo še pomembnejše od prvega. … Očitno je torej 'demokracija' lahko še bolj nevarna kot totalitarizem, ravnanje, skladno z občečloveškim etosom, pa v njej zagotovo ni nič manj pomembno. Morda je res celo obratno: brez njega prave demokracije ne more biti. Tudi napredka na strokovnem področju ne. Tega sporočila monografije o življenju in delu prof. dr. Franca Pedička ne bi smeli prezreti." dr. Janez Bečaj