Česa bi se lotili, če bi vedeli, da vam ne more spodleteti?

Robert Schuller

Večer z dr. Stanislavom Južničem: Jezuitske zvezde na Kitajskem in Ameriškem nebu

S predavanjem z naslovom Jezuitske zvezde na Kitajskem in Ameriškem nebu, je dr. Južnič za DKPS pripravil pošten sprehod skozi zgodovino.

V uvodu je orisal šolstvo v 17., 18. in 19. stoletju na Kranjskem ter nastanek in razvoj jezuitskega kolegija v Ljubljani. Predstavil nam je učitelje - velike slovenske jezuite, ki so se res kot zvezde zapisali na svetovno nebo znanosti. Spoznali smo življenje in delo Antona Marka Kapusa, ki je kot misijonar deloval v Sonori v Novi Španji - današnji Kaliforniji. Avgust Haallerstein je bil učitelj in znanstvenik na kitajskem dvoru, kjer je živel kot cesarjev astronom. Izredno zanimanje smo poslušalci pokazali za življenje treh bratov Gruber, jezuitov, od katerih je gotovo najslavnejši Gabriel Grbar - graditelj slavnega kanala za izsuševanje Ljubljanskega barja. Vsi trije bratje so bili učitelji našega velikega matematika Jurija Vege.

Predavanje je bilo podprto z zanimivim slikovnim gradivom starih risb, načrtov in instrumentov tedanjega časa, pa tudi s spominskimi znamkami. Pri izdaji teh znamk je dr. Južnič sodeloval kot strokovnjak, znanstvenik in zgodovinar. S tem izredno zanimivim predavanjem smo v društvu počastili 100 letnico ustanovitve Ljubljanske Univerze. Poseben čar je večeru dalo tudi dejstvo, da je predavanje potekalo prav v prostorih, kjer je pred nekaj stoletji deloval jezuitski kolegij. Čudovito se je zavedati korenin preteklosti, ki preko današnjega časa segajo v prihodnost. V društvu želimo še dolgo delovati v tem duhu.

Helena Kregar

Romanje po Slomškovi poti od Šentjerneja do Zagreba

Ob začetku počitnic smo se podali na 90km dolg del poti, po kateri je bl. A. M. Slomšek kot spiritual potoval leta 1837

V juliju 2017 je peščica vztrajnih romarjev, članov DKPS, prispela iz Stične v
Šentjernej sredi zares vročega sobotnega popoldneva. Obljubili smo si nadaljevanje
romanj po Slomškovi poti, a ne v tako vročih dneh. Kar deset let zapored smo ob
zaključku šolskega leta - v začetku julija - naredili kos poti, ki jo je bl. Slomšek kot
spiritual v Celovcu prehodil leta 1837. Zato smo nadaljevanje umestili v začetek
letošnjih »krompirjevih počitnic«, seveda v prepričanju, da bodo vremenske razmere
za dnevno 30 km dolgo hojo zelo ugodne.


V sobotnem jutru, 26. oktobra, smo se le trije romarji (Vido, Marjanca in jaz) podali na
pot iz Šentjerneja skozi Kostanjevico na Krki in Škocjan, čez prelepe dolenjske griče
okrog Bučke do Rake na Dolenjskem. Prenočišče smo našli na Celinah nad Rako.
Bleščeče nadeljsko jutro se je začelo s sveto mašo v Raki, nato pa smo jo mahnili
proti Leskovcu. V Krškem se nam je pridružila še Karmen in proti Brežicam smo
korakali po nasipu akumulacije Save za HE Krško. Vroč dan brez oblačka na nebu
nam je vzbudil kar nekaj dvomov o pravi izbiri termina za romanje! V zgodnjem
večeru smo precej utrujeni prispeli v Dobovo, na cilj drugega dneva naše poti.
Ponedeljkovo megleno jutro je obetalo hladnejši dan, a čakalo nas je 29 km asfaltnih
cest skozi kraje in predmestja Zagreba. V Slomškovih časih je bila pot zagotovo
prijaznejša! Sredi delovnega dneva v Zagrebu je bila hoja po prometno natrpani Ilici
gotovo ena najbolj napornih od vseh dosedanjih poti. Okrog 5h popoldne smo jo
utrujeni in z razbolelimi naogami srečno zaključili v prelepi zagrebški katedrali.


Tako smo zaključili 90 km dolgo pot med Šentjernejem in Zagrebom. Veseli smo, da
nam ostaja volja in da nam vsako leto uspe narediti nov korak do cilja. Naslednje leto
je pred nami etapa med Zagrebom in Varaždinom skozi hrvaško romarsko središče
Marija Bistica.


Med potjo in med počitki prebiramo potopis, ki ga je v čudovitem življenjepisu bl. A.
M. Slomška spisal prelat dr. Fran Kovačič. Uživamo v duhovitih opisih dogodivščin,
srečanj in zanimivosti, ki jih opisuje Slomšek. Morda še drži star ruski pregovor, s
katerim Slomšek začenja svoj potopis: » Kdor prepotuje svet, mora postati modrejši.«

Zagotovo pa si romarji želimo, da bi naši napori pripomogli k Slomškovi beatifikaciji,
za katero vztrajno prosimo.


Helena Kregar

KDO SEM. KDO SMO MLADI?

V ponedeljek,30. 9. 2019, je v veroučni učilnici župnišča Zreče potekalo predavanje z naslovom Kdo sem, kdo smo mladi, ki ga je vodil g. Jure Sojč, tajnik nadškofijskega ordinariata Maribor in vodja škofijskega odbora mladih.

Izvedeli smo, da se čas mladih preživet na internetu povečuje na več kot 5 ur dnevno (40 % mladih). Njihovi najpogostejši internetni dejavnosti sta dostop do družbenih omrežij (87 %) in komunikacija s prijatelji (84 %), manj pogosto pa uporabljajo internet za šolo, izobraževanje in delo. Več kot 2/3 mladih (67,2 %) ima več kot 200 prijateljev na spletu, opazno pa se znižuje osebni stik s prijatelji. Družina kot izvorna celica iz katere izhajajo, je med mladimi visoko cenjena vrednota. V starostnem obdobju med 25 in 29 let, 70 % mladih živi v zvezi, vendar ni poročenih. Delež mladih, ki v tem starostnem obdobju živi pri starših, pa se zmanjšuje. V nadaljevanju smo zvedeli še veliko zanimivih podatkov in osebnih izkušenj dela z mladimi. Po predavanju smo srečanje nadaljevali ob druženju in dobrotah.

Dogodek so organizirali: župnija Zreče, Kolping družina Zreče in Društvo katoliških pedagogov Slovenije.

 

Zapisala: Martina Petelinek

16. Slomškov dan: Skupaj bomo poboljšali svet!

Tako kot že večkrat doslej, bi tudi letos lahko rekli: 16. Slomškov dan je dan, ki ga je naredil Gospod!

Program na Slomu je seveda otvoril bl. Slomšek. Prisrčna Blaže in Nežica sta nam natresla kar nekaj njegovih modrih naukov in z vedrino sta nas vodila skozi celotni dopoldanski program. Mešani pevski zbor kulturno turističnega društva sv. Anton na Pohorju pa nam je obogatil dan z lepo slovensko pesmijo.

Po uvodnih pozdravih je p. dr. Silvo Šinkovec predstavil življenje in delo letošnjega nagrajenca in predavatelja dr. Janka Kosa. Dr. Kos je v predavanju slikovito orisal svoj pogled na Duhovnost v vzgojnem procesu. Sodobni človek se vse bolj oddaljuje od svojega jedra in od stika z Bogom, kultura in trendi časa pa ga v tem podpirajo. Izpostavil je vrsto problemov, ki izvirajo iz oddaljevanja od duhovnosti, opažamo in preživljamo pa jih vsi, ki smo vpeti v šolski sistem.

 

Letošnji Slomškovi nagrajenci so: duhovnik in predavatelj dr. Vinko Potočnik, ga. Martina Koman, upokojena profesorica matematike in fizike, ga. Janja Lajevec, upokojena svetovalna delavka. Naziv častni član DKPS je prejel dr. Janko Kos. Pred podelitvijo je nagrajence nagovoril ravnatelj 1. Celjske gimnazije dr. Anton Šepetavc, ki je skupaj s predsednico DKPS nagrajencem podelil priznanja. Vsem Slomškovo priznanje pomeni nagrado za zvestobo, poštenost in vztrajno delo za vrednote vere in za predano služenje sočloveku.

Slovenski katehetski urad je pokrovitelj Slomškovega bralnega priznanja za mlade in za odrasle. Ob koncu prireditve so podelili ta priznanja več zvestim Slomškovim bralcem.

 

Dan smo zaključili s slovesno sveto mašo na Ponikvi. Daroval jo je dr. Vinko Potočnik v somaševanju z domačim župnikom in z več duhovnimi asistenti.

Slomškov dan – namenjen učiteljem, vzgojiteljem, katehetom in staršem je tudi letos ne le lepo doživetje pač pa z doživetjem podkrepljeno sporočilo in klic: skupaj bomo poboljšali svet!

Helena Kregar, OS Ljubljana

SIESC 2019

Prispevek šol k integraciji z razumnim vključevanjem

 

64. srečanje SIESC (European Federation of Christian Teachers) – zveze krščanskih učiteljev Evrope, je letos potekalo v Tinjah na Avstrijskem Koroškem.

Naslov letošnjega kongresa je je bil Contribution of Schools to Integration by Reasonable Inclusion (Prispevek šol k integraciji z razumnim vključevanjem). Predavanja in razprave v skupinah so udeležencem osvetlile situacijo različnosti šolajočih se otrok v državah udeleženkah, pristope in načine vključevanja teh otrok v šolanje in v družbo ter načine in ravnanja, ki ji uporabljajo šole in učitelji pri tem zahtevnem delu.

Iz Slovenije se nas je SIESCa udeležilo več predstavnic iz DKPS: Magda Jarc, ki je delegatka društva v SIESCu, Karmen Koprivec, Barbara Kavčnik, Mateja Ipavec in Darja Mazi Leskovar. Njihove vtise lahko preberete v spodnjih povezavah.

 

 

Golaž, zelenje in sveta maša...

Tradicionalno predpočitniško srečanje organov DKPS nas je razveselilo na mnogo načinov.

V petek, 28. 6. smo se člani upravnega odbora in drugih organov našega društva zbrali pri gostoljubni Magdi Jarc, ki nas je ob tej priložnosti sprejela v svoj dom.

Občutek je bil resnično poseben. Kot prvi kristjani smo se v majhni sobici stiskali okoli praznične mize, ki je ponujala najboljšo gostijo - Jezusa. Pozorno izrečene besede posvetitve p. Silva so še prispevale k občutku, da se je čas upočasnil, ritem življenja umiril. Jezus nas je nekaj trenutkov kasneje še močneje povezal med seboj; spomnili smo se, kdo nas združuje, kdo nas vodi. V molitvi smo prosili za različne namene, tudi za blagoslov Društva in vseh članov.

Po sveti maši nas je na vrtu ob hiši pričakalo čudovito zelenje - drevesa, trava, cvetlice - in to skoraj v centru Ljubljane! Zadovoljno smo posedli okoli miz in si po zaključnih točkah upravnega odbora privoščili okusen domači golaž, raznovrstne solate in peko izpod pridnih rok. Tudi dobre kapljice ni manjkalo!

Druženje smo nadaljevali, dokler je šlo, saj je bilo res prijetno.

Konec šolskega leta in Dan državnosti

Pa smo končali! Šolsko leto se je zaključilo in vsi smo si oddahnili: najbolj seveda učenci, učitelji in starši. Kako zanimivo je, da se v Sloveniji zaključek šolskega leta povezuje s praznikom naše državnosti!

 

V tem ne vidim le edinstvene priložnosti za predhodni začetek počitnic in možnosti, da se že par dni pred podelitvijo spričeval odpeljemo v beli svet! Zdi se mi edinstvena in zanimiva priložnost, da povežemo pomen izobraževanja, ki se začasno zaključuje, s pomenom praznovanja, ki naj da smisel naši narodnostni zavesti.

 

Šolsko leto je bilo naporno, saj je dandanes vsako trdo in pošteno delo naporno. Mladi težko najdejo motive za učenje. Iz družbe, njenih omrežij in iz poplave informacij ne morejo dobiti sporočila, da je dobro razmišljati, se učiti in znati. Prav obratno: družabna omrežja jim sporočajo, kakšni naj bodo, da bo njihova pojavnost konkurenčna. Težko jim je šolsko uro vzdržati brez stika z ekranom, na katerem se neznansko hitro odvija in spreminja njihov svet, njihova realnost. Težko se umirijo, zberejo in se poglobijo v podatke in zgodbe, ki jim jih želimo predstaviti učitelji. Pogosto se počutimo kot pojavi, ki v 45 minutah nastanejo, odvihrajo skozi njihov svet in izzvenijo brez hujših posledic ali močnih vtisov. Koliko truda, inovativnosti in ustvarjalnosti mora danes učitelj prinašati v razred!

 

In kaj dosežemo? Omiko in oliko? Znanje in pravo samozavest, ki izvira iz njega? Vrednote osebnega življenja, ki so temelj solidarnosti, sočutja in sožitja? Osebno trdnost, ki je ne bo premamil prvi večji znesek ali politični pritisk? In ne nazadnje: ali vzgojimo in izobrazimo mladega človeka, ki se zaveda samega sebe, svoje človeške in duhovne edinstvenosti, svoje vloge v življenju, svjega naroda in države? Ali mlad Slovenec s pomočjo šole izve, kaj je ljubezen do domovine?

 

Ali vzgajamo mlade ljudi, ki poznajo zgodovino svojega in Slovenskega naroda in do tega čutijo spoštovanje? Na današnjih proslavah se bo po šolski dolžnosti zbrala vsa šolajoča se mladina in upam, da bo iz vsega povedanega in slišanega sijala vrednota domovine. Čeprav le enkrat ali dvakrat v letu, je to mnogo bolje kot nikoli! Šola ne more nadomestiti drže in odnosa do vrednot, ki morajo izvirati iz družine. In kako nujno bi bilo, da bi te vrednote sporočali tudi politika, družba in njeni mediji.

 

Šola za dva meseca zapira svoja vrata in kar učitelji moremo in zmoremo, smo naredili.

Ko bi nam le moči in volja dopuščali, da bi bili glasnejši oblikovalci vrednot slovenske družbe!

Jutrišnji Dan državnosti naj bo za vse praznik slovenstva in obenem izziv in izparševalec naše vesti: ali naredimo vse, kar moremo, za dobro mladih in za dobrobit naše domovine Slovenije?

 

Predsednica Strokovnega sveta DKPS

Helena Kregar

Območna skunost Zahodna Dolenjska je na dan državnosti praznovala 25-letnico delovanja

Že tradicionalno srečanje DKPS z zahvalno mašo ob dnevu državnosti smo letos povezali še s skupnim praznovanjem 25 letnice delovanja OS Zahodna Dolenjska.

Cerkev Sv. Lovrenca v Željnah je bila sredi vročega prazničnega popoldneva polna. Domači duhovnik g. Damjan Štih in p. Silvo Šinkovec sta somaševala in nas nagovorila: g. Damjan s svojo srčno besedo o domovini, p. Silvo pa z zahvalo Dolenjcem za zvestobo društvu. Ludvik Mihelič, prvi predsednik OS, je osvežil spomin na daljna devetdeseta in vsa kasnejša leta živega društvenega delovanja. Tega je dobro desetletje uspešno vodil naš dragi prijatelj Alojz Košir. Vsa ta leta delovanja so bogatila člane, kulturno življenje in šolo na kočevskem. Lep kulturni program so sooblikovali člani OS s svojo poezijo in vokalna skupina Mavria z lepo domačo pesmijo. Z zanimanjem smo prisluhnili tudi predstavitvi zgodovine kraja Željne in cerkve Sv. Lovrenca, ki nam jo je predstavila profesorica zgodovine Nataša Car. Vsem nam bo gotovo ostalo v spomniu dejstvo, da so skozi Željne odhajale na svojo zadnjo pot množice žrtev povojne morije v Kočevskem Rogu in da je bil njihov zadnji pogled na cerkev Sv. Lovrenca slovo od življenja.

Vse, kar smo slišali in doživeli v tem popoldnevu je bilo prežeto z iskreno, globoko ljubeznijo in spoštovanjem do zgodovine, cerkve, kraja, okolice....pravzaprav – do domovine. Kot vsako leto so nas tudi tokrat zelo lepo pogostili in nas nastitili z dobrotami, ki so jih pripravile članice društva in sovaščanke Želenj.

Naši dragi Dolenjci - že četrt stoletja ste enako živahni, vedrega duha in s srcem ukoreninjeni v ljubezni do domovine in v ljubezni do društva! Hvala vam za 25 let sodelovanja v DKPS in za nepozabno praznovanje vaše 25 letnice!

Helena Kregar