Človek, ki le nase misli in v vsem išče le svoj dobiček, ne more biti srečen. Če hočeš živeti za sebe, živi za druge!

Seneka

DKPS v Komentarju tedna na Radiu Ognjišče - prisluhnite

Ob dnevu državnosti in zaključku korona šolskega leta, 26. 6. 2020

Prisluhnite komentarju Helene Kregar, članice DKPS in predsednice OS Ljubljana - TUKAJ.

Za nami je Dan državnosti in njegovo praznovanje, za nami je šolsko leto. Oboje, o čemer bom spregovorila, je letos potekalo popolnoma drugačno kot v preteklih letih. Na oboje se želim ozreti z očmi učiteljev, ki imamo skozi izobraževanje in vzgojo mladih ljudi v rokah prihodnost naše države in kvaliteto našega skupnega življenja v letih, ki so pred nami.

Če slovenske srednješolce vprašate, kaj jim pomeni dan državnosti, boste dobili dva odgovora. Prvega, ki pa žal ne prevladuje: za Slovenijo je to velik praznik, ker smo se osamosvojili, ker imamo možnost živeti v lastni državi in govoriti svoj jezik. In drugega, v katerem priznajo, da jim praznik ne pomeni nič posebnega, da je pomemben zato, ker se z njim začnejo počitnice in da se z njegovo vsebino in sporočilom se ne ukvarjajo. Je pa seveda lep družinski praznik, saj so takrat doma in mnogi z družino tudi kam gredo. Ker vemo, da iz malega raste veliko in da je vse, kar je danes veliko nastalo iz nekoč majhnega, bi morali na to mnenje morda gledati z večjo skrbnostjo.

V slovenskih šolah učitelji vsak pri svojem predmetu na različne načine skrbimo tudi za vzgojo za ljubezen do domovine in države. V Društvu katoliških pedagogov Slovenije smo lani organizirali prvo mednarodno konferenco s tem naslovom. Drugo konferenco zaradi aktualnosti pripravljamo v letošnjem novembru. V množici primerov dobre prakse se je pokazalo, s kakšno ustvarjalnostjo, voljo, entuziazmom in ljubeznijo učitelji iščejo možnosti in dejavnosti za posredovanje vrednot domovinske vzgoje. Učitelji s svojo držo in odnosom do domovine in države vzgajamo. Mlade učimo, da ima vsak posameznik pravico in dolžnost sodelovati in da je vsak soodgovoren za dogajanje v družbi. Vse, kar učitelji in šola na tem področju delamo, je pomembno in hvalevredno. Ne more pa nadomestiti sistematično oblikovanih vsebin, vključenih v kurikulum in v učbenike tistih predmetov, ki morajo po svoji naravi skrbeti za to področje. Nekatere vsebine neverjetno hitro najdejo mesto v učbenikih, pa čeprav so etično sporne in tudi vzgojno vprašljive. Omenim naj le enega od učbenikov za - pozor - 1. razred osnovne šole, v katerem otroke učimo prepoznavati spolno različne vzorce družine. Ne bom se spuščala v tako opevano svobodo in pravico do različnosti. Kot vzgojitelj pa ob tem ne morem molčati. Mnogo strokovnjakov namreč opozarja, da o teh rečeh ni primerno govoriti prezgodaj. Otroci pri 6 letih teh razlag ne potrebujejo, vemo pa tudi, da pri tem ne gre zgolj za različne vzorce družine, ampak tudi za spolne navade.
Pa naj se vrnem k učbenikom za državljansko vzgojo. Po napovedih prejšnje vlade naj bi z novim šolskim letom med srednješolce prišel predmet s tem naslovom. Le upamo lahko, da bodo vsebine tega predmeta temeljile na zgodovinski resnici o narodovi preteklosti in da bodo puščale dovolj prostora tudi za oblikovanje odnosa do domovine. Seveda pa bo tudi pri tem predmetu ključna vloga učitelja in njegovega osebnega odnosa do domovine.

 

Izteklo se je tudi s korona virusom zaznamovano šolsko leto. Varnostni ukrepi zaradi epidemije so nam v preteklih mesecih določali način komuniciranja in delovanja na prav vseh področjih življenja. Ko je bilo sredi maja najhujše že za nami, smo lahko slišali veliko pohval, seveda ponekod tudi hudih kritik na račun zaposlenih v zdravstvu in šolstvu. Eden od komentatorjev je zapisal, da smo v času epidemije sistem »gor držali« prav zaposleni v teh dveh sicer najslabše plačanih javnih sektorjih.

V šolstvu večinoma delamo ljudje, ki smo zelo predani svojemu delu in poslanstvu. V času zaprtja šol smo se že v prvem tednu dela na daljavo v šoli izredno hitro znašli. Z veliko kolegialne pomoči in nasvetov, s potrpljenjem mladih kolegov, pogosto tudi kar s pomočjo učencev, smo tudi starejši učitelji hitro osvojili sodobne komunikacijske poti in vzpostavili povezave z njimi. Sistem je resnično stekel kot namazan, seveda tudi z ogromno potrpljenja in pomoči s strani staršev. V tem korona času smo odkrili neizmerne zaloge učljivosti, pripravljenosti in zavzetosti. Vsega, na kar smo Slovenci že dolgo ponosni. Seveda pa se je smiselno vprašati, kaj smo ob vsej hvali dobro delujočega sistema v treh mesecih zares dosegli. V prvem tednu julija nam Zavod RS za šolstvo že obljublja rezultate raziskave, ki bo pokazala dosežke šole na daljavo.

Ne glede na izsledke te raziskave pa je nekaj spoznanj na dlani. Zdaj jasno vidimo, kako pomembna je socialna in vzgojna vloga šole. Pokazalo se je, da je učenje brez žive besede in razlage, brez osebnega odnosa in osebnega podajanja snovi, za učence prezahtevna naloga. Pokazalo se je, kako soodvisni smo v vzgojno izobraževalnem procesu učenci, starši in učitelji. Morda tudi jasno vidimo, koliko medsebojnega spoštovanja imamo in kako si ga znamo izkazovati. Vidimo, da učenci cenijo učitelje toliko, kolikor učitelji sami spoštujemo svoje delo. Ter, da učitelji cenimo učence in njihove starše glede na njihovo pripravljenost za sodelovanje.

 

Naj zaključim z začetno mislijo. Odraslim ne sme biti vseeno, kaj sporočamo mladim. Z izobraženostjo in vzgojo namreč preko mladih gradimo svojo in narodovo prihodnost.

Družina, šola in država lahko postajajo prostor uveljavljanja ozkih osebnih in tudi družbenih interesov in individualizma. Lahko pa so prostor pristnih, lepih med človeških odnosov in spoštovanja. Šola in učitelji imamo pri vzgoji veliko, nenadomestljivo vlogo, kar nam je pokazal prav minuli korona čas. Državni praznik in njegovo praznovanje, pa je postavil ogledalo relacijam medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.

Komentar sem pripravila Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije

BODIMO HVALEŽNI ZA TO IZKUŠNJO

Spoštovani bralci spletne strani in e-vzgoje. Smo v času preizkušnje, v času¸ ko lahko razmišljamo, kaj smo v življenju ustvarili lepega in plemenitega. Morda pomislimo tudi na vse, kar je bilo manj dobro. A ne zakaj smo kaj opustili, in ne naredili, ampak kako najti poti, da v bodoče naredimo več dobrega.

Za vse storjeno pa Bogu s ponižnostjo izrazimo hvaležnost in vedimo, da je vse to Njegovo delo.

Zahvalimo se mu za dan, ki ga preživimo. Veliko angelov in svetnikov nam tekom dneva stoji ob strani. Zahvalimo se Mu za naravo, cvetice, jezera, morje. Vse je Božje stvarstvo nam v veselje.

Čeprav na videz omejeni in okrnjeni, naj se veselje naseli v naših srcih. Veselje in radost naj se povežeta s hvaležnostjo za vse kar prejemamo, doživljamo in imamo. Veselimo se z naravo, ki se prebuja, razcveta, veni in počiva.

Vera, upanje in ljubezen naj hodijo z nami skupaj z veseljem in hvaležnostjo. Nosimo Jezusa v srcu, bodimo odprti za ljubezen. Skupaj z Jezusom in Očetom jo podarjajmo vsem, ki jim želimo polepšati dan.

 

Marija Žabjek, predsednica DKPS

Ob izjavi dr. Štromajerja

V Društvu katoliških pedagogov Slovenije spremljamo polemiko o izjavi državnega sekretarja na MIZŠ, dr. Jerneja Štromajerja. Izjava ni voščilo, je žalitev in nesramnost, ki presega meje okusa komunikacije v javnosti vsakogar, še posebej državnega sekretarja na MIZŠ. Zato se pridružujemo zahtevam, da funkcionarja sankcionirajo.

Menimo, da se mora avtor izjave zavedati, da je odrasel in izobražen ter odgovoren za svoje izjave. Odgovornosti za besede in dejanja učimo otroke v družini, že v vrtcu in v šoli. Od otrok pričakujemo, da skrbijo za primernost svojih besed in dejanj ter da prevzamejo odgovornost zanje. Dr. Štromajer se mora zavedati svoje funkcije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport: izjava državnega funkcionarja ni enaka izjavi desetletnika v starem ameriškem filmu »Sam doma«.

Ne nazadnje se mora zavedati teže praznika, ob katerem je dal svojo izjavo. Božič je verski, katoliški, družinski in državni praznik, ki mu vsak razmišljujoč človek s spoštovanjem prisluhne in ga na svoj način praznuje. Sprašujem se o intelektualni in etični dimenziji človeka, ki se norčuje iz stvari, ki so njegovim sodržavljanom svete.

O tem morajo vsekakor razmisliti in ukrepati njegovi nadrejeni!

Za DKPS Helena Kregar

To top

Golaž, zelenje in sveta maša...

Tradicionalno predpočitniško srečanje organov DKPS nas je razveselilo na mnogo načinov.

V petek, 28. 6. smo se člani upravnega odbora in drugih organov našega društva zbrali pri gostoljubni Magdi Jarc, ki nas je ob tej priložnosti sprejela v svoj dom.

Občutek je bil resnično poseben. Kot prvi kristjani smo se v majhni sobici stiskali okoli praznične mize, ki je ponujala najboljšo gostijo - Jezusa. Pozorno izrečene besede posvetitve p. Silva so še prispevale k občutku, da se je čas upočasnil, ritem življenja umiril. Jezus nas je nekaj trenutkov kasneje še močneje povezal med seboj; spomnili smo se, kdo nas združuje, kdo nas vodi. V molitvi smo prosili za različne namene, tudi za blagoslov Društva in vseh članov.

Po sveti maši nas je na vrtu ob hiši pričakalo čudovito zelenje - drevesa, trava, cvetlice - in to skoraj v centru Ljubljane! Zadovoljno smo posedli okoli miz in si po zaključnih točkah upravnega odbora privoščili okusen domači golaž, raznovrstne solate in peko izpod pridnih rok. Tudi dobre kapljice ni manjkalo!

Druženje smo nadaljevali, dokler je šlo, saj je bilo res prijetno.

Konec šolskega leta in Dan državnosti

Pa smo končali! Šolsko leto se je zaključilo in vsi smo si oddahnili: najbolj seveda učenci, učitelji in starši. Kako zanimivo je, da se v Sloveniji zaključek šolskega leta povezuje s praznikom naše državnosti!

 

V tem ne vidim le edinstvene priložnosti za predhodni začetek počitnic in možnosti, da se že par dni pred podelitvijo spričeval odpeljemo v beli svet! Zdi se mi edinstvena in zanimiva priložnost, da povežemo pomen izobraževanja, ki se začasno zaključuje, s pomenom praznovanja, ki naj da smisel naši narodnostni zavesti.

 

Šolsko leto je bilo naporno, saj je dandanes vsako trdo in pošteno delo naporno. Mladi težko najdejo motive za učenje. Iz družbe, njenih omrežij in iz poplave informacij ne morejo dobiti sporočila, da je dobro razmišljati, se učiti in znati. Prav obratno: družabna omrežja jim sporočajo, kakšni naj bodo, da bo njihova pojavnost konkurenčna. Težko jim je šolsko uro vzdržati brez stika z ekranom, na katerem se neznansko hitro odvija in spreminja njihov svet, njihova realnost. Težko se umirijo, zberejo in se poglobijo v podatke in zgodbe, ki jim jih želimo predstaviti učitelji. Pogosto se počutimo kot pojavi, ki v 45 minutah nastanejo, odvihrajo skozi njihov svet in izzvenijo brez hujših posledic ali močnih vtisov. Koliko truda, inovativnosti in ustvarjalnosti mora danes učitelj prinašati v razred!

 

In kaj dosežemo? Omiko in oliko? Znanje in pravo samozavest, ki izvira iz njega? Vrednote osebnega življenja, ki so temelj solidarnosti, sočutja in sožitja? Osebno trdnost, ki je ne bo premamil prvi večji znesek ali politični pritisk? In ne nazadnje: ali vzgojimo in izobrazimo mladega človeka, ki se zaveda samega sebe, svoje človeške in duhovne edinstvenosti, svoje vloge v življenju, svjega naroda in države? Ali mlad Slovenec s pomočjo šole izve, kaj je ljubezen do domovine?

 

Ali vzgajamo mlade ljudi, ki poznajo zgodovino svojega in Slovenskega naroda in do tega čutijo spoštovanje? Na današnjih proslavah se bo po šolski dolžnosti zbrala vsa šolajoča se mladina in upam, da bo iz vsega povedanega in slišanega sijala vrednota domovine. Čeprav le enkrat ali dvakrat v letu, je to mnogo bolje kot nikoli! Šola ne more nadomestiti drže in odnosa do vrednot, ki morajo izvirati iz družine. In kako nujno bi bilo, da bi te vrednote sporočali tudi politika, družba in njeni mediji.

 

Šola za dva meseca zapira svoja vrata in kar učitelji moremo in zmoremo, smo naredili.

Ko bi nam le moči in volja dopuščali, da bi bili glasnejši oblikovalci vrednot slovenske družbe!

Jutrišnji Dan državnosti naj bo za vse praznik slovenstva in obenem izziv in izparševalec naše vesti: ali naredimo vse, kar moremo, za dobro mladih in za dobrobit naše domovine Slovenije?

 

Predsednica Strokovnega sveta DKPS

Helena Kregar