Človek, ki le nase misli in v vsem išče le svoj dobiček, ne more biti srečen. Če hočeš živeti za sebe, živi za druge!

Seneka

Naročilo Vzgoje št. 86

Tu najdete naročilnico za Vzgojo 86.

Kazalo: Vzgoja 86

Kazalo s kratko predstavitvijo člankov

  • Uvodnik
  • Silvo Šinkovec: Ko je ves svet utihnil

Nihče ni pričakoval, da se bo ves svet ustavil. Če bi kdo to napovedal teden prej, bi se mu smejali. Pa vendar se je zgodilo. Kako krhko je naše življenje. Zdi se, da vse teče po načrtih, pa smo videli, kako hitro se lahko vse ustavi. In še vedno ne vemo, kako bo življenje teklo naprej. …

 

  • V žarišču: Spolna identiteta
  • Katarina Kompan Erzar: Otrokov vstop v spol

Spol ni zunanji, teoretični konstrukt, temveč danost, ki jo človek v svojem razvoju spoznava, sprejema, gradi in razvija v edinstveno in celovito podobo. Zato so vsakršni spolni stereotipi popačenje te podobe. Prav tako so pritisk in popačenje spola tudi vse oblike brezsramnega vedenja in namigovanja na spolnost, ki otroško doživljanje telesa zameglijo in preplavijo z gnusom, strahom in negotovostjo. S tem grobo posežejo v naravni, spontani mehanizem vzpostavljanja razmejitev in telesne meje med intimnim in javnim. …

 

  • Andreja Poljanec: Moški in ženska se pri vzgoji dopolnjujeta

Otrok je po naravni poti plod dveh oseb različnega spola. V svoji nevrofiziologiji imata moški in ženska vsak svoje pomembne značilnosti, ki se jih ne da poenotiti. Vse te razlike se izražajo na različnih ravneh delovanja osebnosti in omogočajo neverjetno pestrost v načinu razmišljanja, odzivanja, vedénja, vzpostavljanja odnosov, čustvovanja ipd. …

 

  • Marko Juhant: Biti oče, biti mati

Dvanajstletniku dam v roke kladivo in žeblje ter desko na primerni podlagi. »Zabij!« Po tem, kako drži kladivo, je jasno, da ne bo šlo, niti enega žeblja ne more zabiti do glavice v les. »Pokažite mu!« dam kladivo v roke očetu. Ne zabije nobenega, a se hvali, da je bil boljši od sina. Poprosim mamo. Enega za drugim gladko zabije tri žeblje. Ona je res pravi dedec! Posmehuje se obema. Oba 'moška' najdeta neke izgovore, zakaj ona to obvlada, onadva pa ne. Če bi onadva imela toliko izkušenj, trdita, bi zabijala dosti bolje! …

 

  • Andrej Perko: Samopodoba in spolna identiteta

V mladostništvu se posameznik znajde na usodnem razpotju: ali bo ustvaril samopodobo, s katero bo uspešno krmaril v življenju, ali pa bo prišlo do identitetne zmedenosti, ko posamezniku ni več jasno, kdo je, kaj hoče, in se bo znašel v težavah, ko bo moral prevzemati vloge in naloge, ki jih pričakujemo od odrasle osebe. …

 

  • Roman Vodeb: Zgodovinski razvoj teorije spola

Ne gre za moje mnenje – rekel bi le: »Tako pač je.« Družina preprosto in brezkompromisno temelji na skupnosti, imenovani 'zakonska zveza' ('zakon'), na zvezi moškega in ženske, ki imata svoje otroke in jih po svojih najboljših starševskih močeh vzgajata v psihično trdne in mentalno zdrave osebnosti. …

 

  • France Cukjati: Teorija spola

Človek je v vsaki celici svojega telesa moški ali ženska. Vse njegovo mišljenje, govorjenje in delovanje nosi odtenek njegove spolne identitete. Če svoje moške oziroma ženske narave ne more razodeti, utelesiti, uresničiti, ostane neizpolnjen. …

 

  • Branko Klun: Narava in svoboda

Razum se kaže kot pogojen s strani globljih dejavnikov, ki jih sam ne more obvladati; pogosto je zgolj orodje v njihovih rokah. Če bi poskušali povzeti modernost z enim pojmom, bi to lahko bil razum. Če pa bi iskali ključni pojem za postmodernost, bi to lahko bila svoboda. …

 

  • Mojca Belcl Magdič: Neskladje med biološkim spolom in spolno identiteto

Pred kratkim se je v avstralski starševski reviji pojavil zapis Carolyn, ki je ponosno izjavila, da gre njen 15-letni sin »skozi menopavzo«. Sliši se zelo nenavadno, a Carolyn v bistvu govori o svoji hčeri, ki se že od 12. leta naprej identificira kot fant in je v procesu spremembe spola. …

 

  • Naš pogovor
  • Silvo Šinkovec: Tatjana Kikec: V tujini s ponosom in navdušenjem predstavim svojo državo

Dr. Tatjana Kikec je doma iz Murske Sobote, živi in dela v Mariboru. Po študiju nemškega jezika in geografije na Pedagoški fakulteti je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru doktorirala iz fizične geografije na temo suše. Ima veliko izkušenj s pripravo večjih dogodkov na področju vzgoje in izobraževanja. Njeni raziskovalni področji sta hidrogeografija ter vključevanje IKT v izobraževanje. Tudi zaradi tega je zanimiva sogovornica v času epidemije. …

 

  • Biti vzgojitelj
  • Ivo Branimir Piry: Valentin Vodnik (1758–1819)

Vodnika opisujejo kot duhovnika, frančiškana, pesnika, prevajalca, razsvetljenca, jezikoslovca, učitelja, časnikarja in urednika. Šolarjem je pogosto predstavljen kot prvi slovenski pesnik, čeprav to po mnenju raziskovalcev ne drži povsem. Bil je avtor številnih učbenikov, Kuharskih bukev, priročnika o babištvu in prve slovenske slovnice, ki je v celoti napisana v slovenskem jeziku. …

 

  • Mojca Šporn: Z matematiko v lepši svet

Ko se z učenci v razredu pogovarjamo o perečih temah, ugotovim, kako malo vedo otroci o okoljskih in socialnih problemih. Za njih so to oddaljeni problemi, ki se jih ne dotikajo. Naši otroci bodo ustvarjali prihodnost. Pomembno je, da jih izobražujemo in vzgajamo tako, da bodo sposobni ustvariti lepši svet. Prepričana sem, da lahko k temu prispevamo tudi matematiki, saj pogosto ravno s številkami dokazujemo dejstva. In kjer so številke, je matematika. …

 

  • Vzgojni načrt
  • Pismo Deklice z Rastočo knjigo

Spoštovani,

imenujem se Deklica z Rastočo knjigo. Predstavljam poosebljenje dveh dolgoročnih projektov: Rastoče knjige in Združenih Rastočih knjig sveta. Le-ta sta prešla v gibanje, ki skuša na dobrohoten način – s pomočjo znanja, kulture, spoštljivih medsebojnih odnosov in vrednot – povezati 2 milijona Slovenk in Slovencev ter 7 milijard prebivalcev planeta Zemlje. …

 

  • Bernarda Kejžar: Šolanje na daljavo … in od blizu

Kot mnogo učiteljev v minulem času sem se zaradi epidemije nalezljive bolezni covid-19 tudi sama čez noč znašla v vlogi 'učiteljice na daljavo', obenem pa kot mama štirih šoloobveznih otrok na lastni koži začutila vso težo tovrstnega pouka. …

 

  • Starši
  • Tamara Cer: Vzgojni slog

Vzgoja zajema celosten razvoj osebnosti, ki poteka na kognitivni, emotivni in vrednotni ravni. To je pomembno vodilo pri oblikovanju osebnosti, saj si posameznik v procesu vzgoje oblikuje moralne vrednote, navade, interese, prepričanja in stališča ter razvija socialne veščine. Je namerno delovanje neke odrasle osebe na drugo – običajno na otroke in mladostnike. Gre za odnose med starši in otroki ter med učitelji in otroki. …

 

  • Karmen Kranjec Klopčič: Zakaj so otroci v družini tako različni?

Vprašanja o podobnostih in razlikah med sorojenci so predmet razprav mnogih strokovnjakov, ki se pomenljivo sprašujejo, kaj je tako posebnega v odnosih med sorojenci. Ti odnosi so nam za razliko od prijateljskega ali partnerskega podarjeni in zanje se je treba zahvaljevati Bogu. Teoretske razprave in empirične raziskave so pokazale edinstven vpliv odnosov med brati in sestramine le v otroštvu, temveč tudi v odraslosti in starosti. …

 

  • Simona Rečnik Fekonja: Reševanje konfliktov – vseživljenjska veščina

V družini naj bi otroke opremili, usposobili za svet. Ko pošljemo otroka samega na rojstni dan, na igrišče s prijateljem, na trening, v vrtec in šolo, bi moral znati poskrbeti zase. Otrok bi moral znati reševati konfliktne situacije. Ena od vrst inteligence je tudi čustvena inteligenca. Zavedanje čustev, samoobvladovanje, empatija in socialne veščine so del domače izkustvene vzgoje. Otroci, ki so opremljeni s takšnim znanjem, bodo lahko samozavestni in uspešni v zasebnem in poslovnem življenju.

 

  • Področja vzgoje
  • Milček Komelj: Medsebojnost na ozadju neskončne skrivnosti

Skrivnostna slika Marka Šuštaršiča nosi naslov po likovnem poudarku belo oblečene figure. A njena skrivnostnost je v pomenski zagonetnosti, ki je nikakor ni mogoče preprosto razrešiti. Prizor se – tako kot na vseh slikah slikarjeve zadnje, predsmrtne faze – dogaja pred zelenim pogorjem, ki simbolizira večnostno, tako rekoč transcendentalno življenjsko ozadje vsega spremenljivega na svetu.

 

  • Lidija Golc: Upanje

Hujša je stiska,

groznejši strah,

globlja žalost –

 

svetleje sijejo …

 

  • Ana Senegačnik Kurnik: Kosmati pomočnik

V obravnavani študiji primera je šlo za posebno kombinacijo dveh med seboj izključujočih se posebnosti pri učenki s posebnimi potrebami: Aspergerjevega sindroma in selektivnega mutizma. Pri delu z učenko in psom sem uporabila metodo akcijskega raziskovanja in s sprotno analizo tedensko postavljala nove cilje. …

 

  • Eva Zaman: Slovenščina kot drugi jezik v vrtcih in šolah

Kaj predstavlja otrokom priseljencem slovenski jezik? V večini je to zanje na začetku ovira, s katero se morajo soočiti; naučiti se morajo jezika okolja, če se želijo vključiti vanj. Pri učencih se velikokrat zgodi, da se jezika ne naučijo takoj, zato učitelja pri pouku velikokrat ne razumejo oziroma ga razumejo slabše, zaradi česar težje sledijo učnim uram ter pridobivanju ter usvajanju novega znanja. Znanje jezika je pogoj za uspešno izobraževanje, ni pa edini dejavnik, ki pripomore k hitrejšemu vključevanju in uspešnemu šolanju. …

 

  • Duhovni izziv
  • Tanja Pogorevc Novak: Likovni izraz ljubezni do domovine

V oziranju po likovnih prvinah slovenske ljudske umetnosti, v majhnih in na videz še tako skromnih podrobnostih, je moč opaziti veliko strast in potrebo po olepševanju ter estetiki. Iz vsega, na čemer se ustavi oko, bodisi je to zunanjščina starih hiš, skednjev in kozolcev, notranja oprema bivanjskih prostorov, krašenje uporabnih predmetov, vezenin ali oblikovanje prazničnih dekoracij – iz osnovnih elementov ornamentike – lahko kmalu povlečemo sklep: ta narod ljubi stvarstvo. …

 

  • Barbara Peterlin: Med brezdomci v Kijevu

Že dobro leto in pol se ob sredah popoldne srečujemo v prenočišču za brezdomce. Včasih se nas zbere petnajst, drugič le šest. Zvrstile so se že različne oblike srečanj – od vodene meditacije do pogovora ob evangeljskem odlomku ali ob kakšni temi. Zadnjih nekaj mesecev pa srečanja začenjamo z molitvijo rožnega venca, potem pa skupaj opazujemo neko izbrano ikono in molimo ob njej. …

 

  • Bogomir Novak: Cena nebeškega kraljestva

Prazni so parki, ceste,

samevajo stezice.

Kam so se vsi ljudje poskrili,

kje vse so si kot Pilat roke umili,

da niso nič krivi? …

 

  • Izkušnje
  • Gloria Orgolič: Pisno ocenjevanje

V času izobraževanja, naj bo to osnovno, srednje ali visoko/višje/univerzitetno, smo vseskozi podvrženi neprijetnemu ocenjevanju znanja. Najbolj nezaželeno ocenjevanje med učenci/dijaki/študenti je pisno, kjer učenci/dijaki/študentje na list zapišejo odgovore na učiteljeva/profesorjeva vprašanja. Čeprav je za vse, ki se izobražujejo, to sila neprijetno, pa je za učitelje/profesorje to še vedno najpogostejši način pridobivanja ocen. …

 

  • Mateja Smrekar: O pravicah otrok

V tem članku se bom dotaknila izjave o bratstvu in sobivanju, ki sta jo februarja 2019 podpisala papež Frančišek in veliki imam džamije Al-Azhar Ahmad Al-Tayyib (Herceg, 2019). Moje razmišljanje se navezuje na del izjave, ki omenja otrokove pravice do odraščanja v družinskem okolju, do prehranjevanja in vzgoje, izhaja pa iz zgodbe o deklici, ki vam jo bom predstavila v prvem delu članka. …

 

  • Ester Pečarič: Z vzorom do solidarnosti

Slovenci se lahko pohvalimo z zavidljivo udeležbo v prostovoljskih akcijah. Nedavno smo se izkazali z neverjetno složnostjo, ko je pomoč potreboval deček z redko prirojeno boleznijo. V le nekaj dneh smo zbrali več kot 3.000.000 evrov za njegovo zdravljenje. Prostovoljstvo je na žalost pogosto edina možnost za izboljšanje kakovosti življenja posameznikov. In kdaj začeti s privzgajanjem prostovoljstva? Kako mlajšim generacijam pomagati ohraniti to obliko pomoči? Kaj nam lahko pomaga, da bi se čim bolje odzivali na sočloveka? Vse se začne prav tam, pri malem dojenčku, v družini, v vrtcu, v šoli …

 

  • Napovedni koledar
  • Iz življenja DKPS
  • Summary

Naročilo Vzgoje št. 86

Naročilo posameznih izvodov revije Vzgoja

Podatki o naročniku